Komentar

Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.

Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih je imel večji prispevek evropskih članic zavezništva v boju zoper terorizem, ki izhaja iz tega dela sveta. Njegova pričakovanja pa iz vrste razlogov niso realna. Zaradi pomanjkanja ustreznih zmogljivosti in še posebej zaradi pomanjkanja ustrezne politične volje Nato v bližnji prihodnosti (do konca tega mandata ameriškega predsednika) na Bližnjem vzhodu in Severni Afriki ni zmožen narediti kaj dosti več od  tistega, kar že počenja.

26.01.2020 22:59
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Nato   Bližnji vzhod   Donald Trump   BDP   zavezništvo   Evropska unija   Rusija   Kitajska

Trumpu je res uspelo doseči, da evropske članice zveze Nato v obrambne namene prispevajo precej več kot v preteklosti. Nekaj jih je za leto 2024 dogovorjeni cilj – 2% BDP – že doseglo, nekatere so mu blizu. Slovenija naj bi ga dosegla šele leta 2035 ...

Nobena skrivnost ni, da si Združne države Amerike oziroma njen predsednik želijo večje vloge zveze Nato na Bližnjem vzhodu. Še posebej zadnje čase je vse pogosteje slišati pričakovanja Donalda Trumpa glede pravičnejše delitve bremena (med zahodnimi državami) ne samo v evro-atlantskem prostoru, ampak tudi na Bližnjem vzhodu. V mislih ima evropske članice zavezništva in njihov večji prispevek v boju zoper terorizem, ki izhaja iz tega dela sveta. Tovrstna ameriška prizadevanja niso kakšno veliko presenečenje, če upoštevamo namero ZDA, da se ob prvi priliki umaknejo iz Bližnjega vzhoda in se bolj posvetijo svojemu velikemu geostrateškemu tekmecu – Kitajski (in v manjši meri Rusiji). Bližnji vzhod je konec koncev evropsko dvorišče oziroma soseščina. Spomniti velja na pivot to Asia [1] Obame, ali pa na Trumpovo mantro o koncu sodelovanja v t.i. brezsmiselnih vojnah na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Popoln umik vrat na nos ni možen z ozirom na to, da imajo ZDA na Bližnjem vzhodu vendarle še nekaj interesov in obveznosti do tamkajšnjih zaveznikov. V čakanju na omenjeno priliko pa bi bila vsaj delna razbremenitev s strani Evrope dobrodošla, s perspektivo, da jih kasneje povsem nadomesti.

 

Nato je na Bližnjem vzhodu in na južnih in vzhodnih obalah Sredozemskega morja sicer že prisoten. To je logično, saj si pred tamkajšnjim dogajanjem ne more zatiskati oči. Od leta 1994 v okviru kooperativne varnosti poteka t.i. sredozemski dialog Nata z Alžirijo, Egiptom, Izraelom, Jordanijo, Marokom, Mavretanijo in Tunizijo. V prepričanju, da sta varnost Evrope in Sredozemlja tesno povezani, se naj bi  z njim krepili medsebojni odnosi, razumevanje in zaupanje. Javna diplomacija in politični dialog se dopolnjujeta s praktičnim vojaškim sodelovanjem (skupne vaje, izobraževanje, nudenje pomoči v opremi). Gre za Natov prispevek k sličnim prizadevanjem Evropske unije in OVSE.

 

Podobno velja  za Natovo partnersko sodelovanje od leta 2004 v okviru t.i. istambulske pobude z državami v Perzijskem zalivu - Bahrainom, Katarjem, Kuvajtom in Združenimi arabskimi emirati. Od primera do primera pa poteka tudi sodelovanje z Omanom in Savdsko Arabijo. Nato je tudi članica koalicije zoper Islamsko državo., ki jo vodijo ZDA in ki je Islamsko državo sicer vojaško porazila, ni je pa uspela povsem izkoreniniti. S tem v zvezi velja omeniti izvidniške polete Nato sil in prispevek zavezništva k obveščevalnim podatkom. Enako sodelovanje Nata v usposabljanju iraške vojske in policije, da bi bili v prihodnje sami sposobni obračunati s preostalimi borci Islamske države in njim podobnimi.

 

Ko je ameriški predsednik omenjal večjo vlogo Nata (na začetku svojega mandata je v zavezništvo močno dvomil) v regiji, omenjal je tudi ime NATO-ME [2], ni šel v podrobnosti. V mislih vsekakor ni imel zgoraj omenjenih aktivnosti. Tudi najbrž ne širitve Nata na Bližnji vzhod in Afriko. Za kaj takega bi bilo verjetno potrebno dopolniti Washingtonsko pogodbo [3]. Vprašljivo bi bilo soglasje obstoječih članic. Vprašanje je tudi, če je v regiji sploh kakšna država, ki izpolnjuje politične kriterije članstva (demokratična vlada, vladavina prava, civilni nadzor nad oboroženimi silami). Ne gre pozabiti, da bi bila reakcija nekaterih držav (in nedržavnih akterjev) v regiji in izven nje (z Rusijo in Kitajsko na čelu) prehuda.

 

Trump je imel v mislih seveda sodelovanje Nata v vojaških, bojnih, operacijah zoper preostanke Islamske države in pripadnike drugih terorističnih skupin, ne nazadnje tudi tistih, ki uživajo podporo Irana. Da Evropa torej stopi v ameriške čevlje. S Trumpom bi se lahko strinjali, da je za stabilizacijo razmer na Bližnjem vzhodu in Severni Afriki potrebna večja angažiranost Evrope. Vprašanje pa je na kakšen način oziroma kateri je tisti pravi.

 

Kakšne so torej možnosti, da v bližnji prihodnosti pride do omenjenega angažiranja Nata oziroma njegovih evropskih članic? Že na prvi pogled ne ravno velike. Nato tovrstnih zmogljivosti namreč nima. V precej manjši meri kot ZDA jih imajo le nekatere evropske države članice zavezništva (npr. Francija, Italija, Nemčija, Združeno kraljestvo), še zdaleč pa ne vse. To ne velja le za vojaške baze, letalstvo in precizno raketno oborožitev, ampak tudi za ustrezno opremljene in usposobljene specialne sile za protiteroristični boj. 

 

Poglavje zase je zadostna politična volja evropskih držav članic. Nato kot organizacija kolektivne obrambe je bil ustanovljen prvenstveno za obrambo na evropskih tleh, evropskega ozemlja in prebivalstva. Tako je tudi zgrajen in tako tudi deluje. Operacije tipa ISAF v Afganistanu so bolj izjeme. Za povrh izkušnje z njihovo učinkovitostjo in dolžino trajanja niso najboljše. Kar nekaj držav članic iz vzhodne in srednje Evrope se tako boji, da bi se z odlivom njihovih zmogljivosti na Bližnji vzhod ošibila obramba proti vzhodu, se pravi Rusiji.

 

Veliko evropskih članic tudi ni zadovoljnih z nekaterimi (enostranskimi) potezami ZDA v regiji, npr. izstop iz sporazuma o nuklearnem orožju z Iranom, selitev veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem, umik iz severne Sirije ali nedavna likvidacija iranskega generala Solejmanija na iraških tleh. Bojijo se opeči s kašo, ki jo je zakuhala administracija predsednika Trumpa. Poleg tega novembra letos sledijo še ameriške predsedniške volitve. Za druge spet ni sprejemljivo angažiranje ob dejstvu, da Američanov očitno slej ko prej ne bo več zraven. Niso izključeni zapleti s članico Turčijo oziroma njenimi regionalnimi ambicijami. Zastavlja se ne nazadnje tudi vprašanje pravne osnove prisotnosti oziroma posredovanja Nata (vabilo prizadetih držav, odločitev Varnostnega sveta OZN).

 

Trumpu je res uspelo doseči, da evropske zaveznice v obrambne namene prispevajo precej več kot v preteklosti. Kar nekaj jih je, ki so že dosegle za leto 2024 dogovorjeni cilj – 2% BDP, spet druge so mu blizu (Slovenija naj bi ga dosegla šele leta 2035!). Trumpu je tu tudi priskočil na pomoč ruski predsednik Putin s svojo agresijo na Ukrajino. Glede večje vloge Nata na Bližnjem vzhodu pa ameriški predsednik ne more računati na podoben uspeh. Iz zgoraj omenjenih razlogov sledi zaključek, da Nato v bližnji prihodnosti (do konca tega mandata Trumpa) na Bližnjem vzhodu in Severni Afriki ni zmožen narediti kaj dosti več od tistega, kar že počenja. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg sicer meni nekoliko drugače in je (po službeni dolžnosti) bolj optimističen.

 

Ostaja možnost angažiranja le s strani nekaterih posameznih evropskih držav z ustreznimi zmogljivostmi v koaliciji voljnih (z ZDA ali brez), npr. pri varovanju pomorskih poti. Tem bi se lahko pridružile še nekatere druge, ki se bojijo, da se bodo drugače na njihovih južnih mejah pojavile neobvladljive množice beguncev in migrantov. Tu je še možnost takšnega ali drugačnega  angažmaja EU, bodisi samostojnega bodisi v kombinaciji z drugimi akterji.

 

Zoper terorizem in nestabilnost se je moč boriti na več načinov, posebno ko gre za njune socialne, ekonomske in politične dimenzije. Sodeč po razmišljanju Josepa Borella, visokega predstavnika EU za zunanjo in varnostno politiko, se EU čedalje bolj zaveda, da bo morala biti aktivnejša glede dogajanja v južni soseščini. Da prihaja tudi čas, ko bo morala (v začetku v omejenem obsegu, npr. pri vzdrževanju miru v Libiji, če pride do premirja) angažirati poleg soft tudi hard power [4], se pravi oborožene sile. To seveda zahteva večje investicije v vojaške namene in nadaljnjo izgradnjo ustreznih struktur odločanja in poveljevanja.

 

________________

[1] Osredotočenje na Azijo

[2] Middle East – Bližnji, Srednji vzhod.

[3] Z njo je bil leta 1949 v Washingtonu ustanovljen Nato.

[4] Mehka oziroma trda moč.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
0
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
6
08.07.2020 11:30
V Sloveniji se je obsedenost z oblastjo obdržala do današnjih dni, saj privrženci revolucionarnih tradicij začno s protesti in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
25
06.07.2020 00:30
Napovedovali so tesen izid, morda celo zmago opozicijskih socialistov, ki so šli na volitve s koalicijo Restart, pa se je na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko sem na odru in so vame uprte stotine oči, se šele zavem, da zares obstajam!
13
04.07.2020 21:59
Katarina Stegnar povezuje svojo osebno obliko z natančno nadzorovanim izjavljanjem. Tudi takrat, ko se v njej sproži ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 5.168
02/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.548
03/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.858
04/
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
Uredništvo
Ogledov: 1.580
05/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.808
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.671
07/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.480
08/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.486
09/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.424
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 1.074