Komentar

Luksemburška blamaža: Slovenska vlada in njeni pravniki v ogledalu Evropskega sodišča

V bistvu je evropsko sodišče slovensko tožbo proti Hrvaški označilo kot neprimerno in nekompetentno, s čimer je "potegnilo za ušesa" Cerarjevo in Šarčevo vlado, predvsem pa slovensko zunanje ministrstvo in njegove funkcionarje, ki so - mimogrede povedano - za svoj malovredni eksperiment zapravili veliko našega davkoplačevalskega denarja. Žal nihče od odgovornih za blamažo ne bo odstopil, ker je vlada nekaj dni pred blamažo tako ali tako padla.

01.02.2020 00:36
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   arbitraža   tožba   Slovenija   Hrvaška   Miro Cerar   Marjan Šarec   Luksemburg   Sodišče Evropske unije   Piranski zaliv   meja

Fotomontaža: portal+

Dejansko je imel prav hrvaški predsednik vlade Plenković, ki je ugotovil, da luksemburško sodišče prijazno spodbuja obe državi, naj uredita svoje probleme v skladu z mednarodnim pravom. Kako pa drugače? Morda je vladna kriza priložnost, da se na novo uredijo slovensko-hrvaški odnosi.

Slovenske športne organizacije in športne oblasti očitno vedo, da je treba za državne reprezentance, ki tekmujejo in katerim sodijo na mednarodnih prvenstvih, izbirati najboljše športnike oz. športnice. Žal v slovenski politiki - vsaj zadnja leta - ni tako. Slovenski politiki in celo diplomati mislijo, da bi nas morali tujci imeti radi in rajši kot druge kar tako, ne da bi si to zaslužili; morda zato, ker je Slovenija prisrčna in nenevarna dežela in tako naprej. V slovenski vladi in v uradu predsednika republike so po letu 2008 zmotno pričakovali, da bodo uspevali brez truda in ne glede na merljive dosežke. Predsednik republike je v zvezi z ljudmi, ki so imeli kaj pokazati, javno govoril o "zaslugarstvu" in "osamosvojitveni navlaki". Takšno ravnanje mu, ko se je sam potegoval za položaj generalnega sekretarja OZN, seveda ni koristilo. (Da vzpon v domači politiki še ni jamstvo za ugled na mednarodnem prizorišču, je leta 2014 doživela tudi Alenka Bratušek.) Toda negativna selekcija se ni nehala, in meritokracija ni prišla do besede. Razširila se je miselnost, ki jo Italijani imenujejo kvalunkvizem (qualunquismo), ki ga slovenski slovarji prevajajo kot brezbrižnost. Dejansko gre za podeljevanje prednosti povprečnežem oz. komurkoli. Ta miselnost je v sorodu z znano formulo "ni važno, če je pismen, važno je, da je naš"; pravzaprav tudi s teorijo o "novih obrazih".

 

Slovenija si je prislužila prvenstvo med republikami nekdanje Jugoslavije s svojimi dosežki. Članica Nata in EU je postala že leta 2004, leta 2007 pa je prevzela evro in se vključila v schengenski sistem. Leta 2008 je Slovenija kot prva med novimi članicami predsedovala Evropski uniji. Hrvaška je vstopila v Nato leta 2009, v EU pa leta 2013. Na neki način je Hrvaška, čim se je ponudila priložnost - z značilnimi prijemi - odrinila Slovenijo, ki ji najbrž ni koristilo, da je leta 2009 Hrvaški grozila z blokiranjem njene vključitve v EU. Ta grožnja in spretna hrvaška propaganda sta slovensko politiko prepričali v nujnost arbitražnega sporazuma in v tvegano terminologijo. Tako se je v tekstu arbitražnega sporazuma pojavila nejasna zahteva po "stiku" oz. "junction" slovenskega morja z mednarodnimi vodami.

 

Ko se je izkazalo, da so namesto meje (prehoda, povezave) med slovenskim teritorialnim morjem in mednarodnimi vodami dobili "stično območje" znotraj hrvaških teritorialnih voda, so se slovenski politiki hvalili z (manj bistvenimi) pridobitvami v Piranskem zalivu. Minister Erjavec je bil tako navdušen nad rešitvijo, da je javno govoril o zmagi, s čimer je spravil v zadrego sodišče, navsezadnje pa sta se po telefonu na enak način hvalila tudi Drenikova in Sekolec

 

Hrvati so samo čakali na takšno priložnost. Zadovoljni, da arbitraža Sloveniji ni prisodila teritorialnega stika (ampak "služnost" preko hrvaškega morja), so postali zahtevnejši in naredili še en korak; njihovo stališče je bilo namreč, da je sodišče Sloveniji prepustilo prevelik del Piranskega zaliva. Hrvaška je bila zahtevala polovico Savudrijske vale!

 

Po eni strani si je težko odgovoriti na vprašanje, zakaj so Slovenci pričakovali, da bo haaško sodišče prijaznejše do njih kot do Hrvatov; po drugi strani pa se lahko samo čudimo zadovoljstvu slovenske strani z doseženim rezultatom. To, kar je dosegla v Haagu, bi lahko dobila že davno prej, saj ji je Hrvaška vsa leta ponujala "najliberalniji mogući režim" plovbe skozi hrvaško morje; le da se Drnovšek, Rop, Janša in pisec teh vrstic s tem nismo strinjali.

 

Sledil je dramaturški preobrat, Hrvati so se namreč odločili zapustiti cel proces, češ da je bil okužen s preuranjenim razkrivanjem rezultata, celo z vplivanjem na sodišče. Slovenski arbitražni režiserji so nato računali preseči dvojno neprijaznost s pritožbo na Sodišče Evropske unije v Luksemburgu. To se zaradi napačnih ocen na slovenski strani ni zgodilo.

 

Kaj pa so povedali luksemburški sodniki? V svoji sodbi 31. januarja 2020 pišejo: " … je treba ugotoviti, da je arbitražno razsodbo izdalo mednarodno sodišče, ustanovljeno na podlagi dvostranskega arbitražnega sporazuma, urejenega z mednarodnim pravom, pri čemer predmet tega sporazuma ne spada na področja pristojnosti Unije iz členov od 3 do 6 PDEU in Unija ni njegova pogodbenica. Unija je sicer strankama mejnega spora nudila dobre usluge, da bi se ta spor rešil, in predsedstvo Sveta je Arbitražni sporazum podpisalo v imenu Unije kot priča … "

 

 

Luksemburško sodišče je ugotovilo: 

  

1. da Arbitražni sporazum in arbitražna razsodba nista sestavni del prava Unije,

2. da nespoštovanje Arbitražnega sporazuma ne pomeni nespoštovanja obveznosti, ki izhajajo iz prava Unije;

3. da luksemburško sodišče praktično ne more razsojati o nacionalnih mejah, ker te v evropskih pogodbah niso podrobno opredeljene;

4. da odločanje o urejanju dostopa do obalnih voda ni mogoče, ker arbitražna razsodba ni bila izvršena …

 

 

Nakar beremo: "V teh okoliščinah Sodišče ni pristojno, da v okviru obravnavane tožbe, vložene na podlagi člena 259 PDEU, preuči – sicer bi prekoračilo pristojnosti, ki so mu podeljene s Pogodbama, in poseglo v pristojnosti, ki so državam članicam pridržane glede geografske razmejitve njihovih meja – vprašanje obsega in meja ozemelj Republike Hrvaške in Republike Slovenije ter pri tem neposredno uporabi mejo, določeno z arbitražno razsodbo, da bi preverilo resničnost zadevnih kršitev prava Unije … Glede na vse zgoraj navedene preudarke je treba ugotoviti, da Sodišče ni pristojno za odločanje o obravnavani tožbi zaradi neizpolnitve obveznosti … "

 

Posebnost luksemburške sodbe je očitek, da je Slovenija v svoji tožbi uporabila sporen dokument, tj. "interni dopis pravne službe Evropske komisije". Slovenija ni imela dovoljenja za uporabo tega dokumenta.

 

Luksemburško sodišče na koncu pravi, da njegova sodba ne vpliva na morebitno "lojalno prizadevanje, da se vzpostavi dokončna pravna rešitev v skladu z mednarodnim pravom". To formulacijo so vneti in zvesti komentatorji interpretirali, kot da luksemburško stališče potrjuje veljavo arbitražne razsodbe. Dejansko je imel prav hrvaški predsednik vlade Plenković, ki je ugotovil, da luksemburško sodišče prijazno spodbuja obe državi, naj uredita svoje probleme v skladu z mednarodnim pravom. Kako pa drugače? Morda je vladna kriza priložnost, da se na novo uredijo slovensko-hrvaški odnosi.

 

V bistvu je evropsko sodišče slovensko tožbo proti Hrvaški označilo kot neprimerno in nekompetentno, s čimer je "potegnilo za ušesa" Cerarjevo in Šarčevo vlado, predvsem pa slovensko zunanje ministrstvo in njegove funkcionarje, ki so - mimogrede povedano - za svoj malovredni eksperiment zapravili veliko našega davkoplačevalskega denarja. Žal nihče od odgovornih za blamažo ne bo odstopil, ker je vlada nekaj dni pred blamažo tako ali tako padla.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
0
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
6
08.07.2020 11:30
V Sloveniji se je obsedenost z oblastjo obdržala do današnjih dni, saj privrženci revolucionarnih tradicij začno s protesti in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
25
06.07.2020 00:30
Napovedovali so tesen izid, morda celo zmago opozicijskih socialistov, ki so šli na volitve s koalicijo Restart, pa se je na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko sem na odru in so vame uprte stotine oči, se šele zavem, da zares obstajam!
13
04.07.2020 21:59
Katarina Stegnar povezuje svojo osebno obliko z natančno nadzorovanim izjavljanjem. Tudi takrat, ko se v njej sproži ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 5.167
02/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.548
03/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.858
04/
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
Uredništvo
Ogledov: 1.579
05/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.806
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.671
07/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.480
08/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.485
09/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.424
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 1.074