Komentar

"Kdo bi še molčal, ko ga en zamah lahko reši? Še kar prenašati naključje, ali se upreti, vzeti orožje in končati vse?"

Hamlet anarhist: "Do kod se mora to trpeti? Oblast, ki žali že s svojim obstojem. Prezir vseh njih, ki imajo jo v rokah. Ošabnost ljudi na dobrih položajih, moč dobrih položajev! Zakon, laž zakona! Vse to je gnilo. Kako se še naprej podrejati, kako se vdati v ozdravljenje? Kdo bi še molčal, ko ga en zamah lahko reši? Še kar prenašati naključje, ali se upreti, vzeti orožje in končati vse?" (prevod Suzana Koncut)

01.02.2020 22:30
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   teater   William Shakespeare   Christopher Marlow   Seneka   Hamlet   Suzana Koncut   Jaques Lacan   Klemen Kovačič   Klara Kuk   Lea Mihevc   Jure Žavbi

Foto: Rah Petherbridge

Današnje besedilo je posvečeno Klemnu Kovačiču, Klari Kuk, Lei Mihevc in Juretu Žavbiju. Posvečeno je gledališkim umetnikom najmlajše generacije, istočasno pa je priklon največjemu med največjimi - Williamu Shakespearu.

Študentka slikarstva je izgubljala potrpljenje s svojim učiteljem-mojstrom, ki jo je vseskozi popravljal pri viziranju. Znova in znova ji je dopovedoval, da napačno projecira linije v prostoru. Bila je popolnoma prepričana, da se mojster moti, on pa jo je pri vsakem obhodu znova in znova popravljal. Dokler se ji ni nekega študijskega dne zbistrilo, da ni posredi nič drugega kot preprosto dejstvo, da je mojster od nje višji trideset centimetrov in da zaradi tega vidi drugače njeno perspektivo. Zelo hitro bi se lahko pojavil spor na horizontu, če ga ne bi izjemna študentka razrešila z briljantno potezo. Vzela je podstavek visok trideset centimentrov in začela z njega vizirati prostor. Od takrat dalje ni imel mojster nobenih pripomb več.

 

Natančno se zavedam, da je to tekst izven konteksta, ki ga zahteva medijska zvrst, ki jo zastopam na portalu+. Predvsem pa je izven tem in motivov, ki jih vse življenje poklicno analiziram. Današnje besedilo je posvečeno Klemnu Kovačiču, Klari Kuk, Lei Mihevc in Juretu Žavbiju. Posvečeno je gledališkim umetnikom najmlajše generacije, istočasno pa je priklon največjemu med največjimi.

 

 

Genotip št. I.

 

V Londonu XVI. stoletja je živelo 200.000 meščanov. Germanski jezik, angleščino, je v tistem času govorilo le nekaj več kot dva miljona prebivalcev. Sredi XVI. stoletja v mestu še ni bilo univerze, a je bilo kar nekaj pravnih šol, ki so pripravljale mlade imenitnike za javne dolžnosti. Med drugim so bodoče visoke državne uradnike poučevali zborovskega petja in gledališke igre. Bodoče upravljalce države so s pomočjo renesančne glasbe harmonizirali in govorniško opremljali. Na pravni šoli so med drugim igrali tudi njegove drame.

 

Na levi strani Temze, če gledamo proti izlivu v morje, je bil kraljevski London, na drugi strani reke pa je bilo primestno leglo, polno različnih obkrajnikov. Ravno tu bodo zgradili gledališče, ki bo postalo prvi poklicni teater v angleškem kraljestvu. V arhitekturni gledališki rekosntrukciji še danes redno uprizarjajo njegovo najambicioznejšo dramo Hamlet. Eden od njegovih sodobnikov je zapisal o gledališču: Predstava je bila uprizorjena v tako temačnem prostoru, da je zahtevala gledalca, ki jo bo gledal z razumom. Edina svetloba v tem ambientu je bila svetloba tragedije same. Na obeh straneh reke so sčasoma začeli uprizarjati njegove gledališke drame. Ves njegov napor je izhajal iz odnosa med ljubeznijo in državo ter večglasja, ki teži k izmenični rabi enoglasja oziroma monologa. Danšnji komentar je posvečen Williamu Shakespearu.

 

 

Genotip št. II.

 

Shakespearovo doživljanje sveta lahko po štiristo letih brez zadržkov interpretiramo z inventarjem sodobne psihologije. V svojih dramah je uporabljal izrazna sredstva, da jih lahko še danes prepričljivo izvajamo. Gledališče je vse, kar je prepričljivo! Gledališče ima lastnosti, izražene v takšni obliki, da se o njih ne dvomi. Gledališče je vse, kar je absolutni zdaj. V gledališču gledamo najprej molk in takoj zatem besede, polne genotipov. Gledamo dedno maso, nakopičen spomin, ki se je akumuliral skozi stoletja. Njegovi protagonisti in antagonisti so za razliko od helenističnih junakov postali dejanski nosilci koncepta - modern world. V njegovem gledališču gledamo koncept modernega sveta.

 

 

 

 

 

Hipna misel, ne morem se upreti, da je ne zapišem: Republika Slovenija si res ne zasluži mislecev, ki izhajajo iz Ljubljanske psihoanalitske šole.

 

Neplačan oglas: Preberite knjigo Jacques Lacana: Hamlet, ki je izšla v knjižni zbirki Analecta! Iz kazala: Nezmožno dejanje. Past za željo. Materina želja. Ni drugega od drugega. Ofelija kot objekt. Žalovanje in želja. Prikazovanje falosa.

 

 

Genotip št. III

 

V Shakespearjevem načinu uprizarjanja človeških teženj poslušamo renesančni jezik, ki je bil takrat v kraljevskem delu Londona kolokvialni jezik. Na tem mestu se je potrebno spomniti na Otona Župančiča in njegov briljantni prevod Hamleta. Istočasno pa bi na tem mestu rad čestital Prešernovi laureatki Suzani Koncut za njeno prevajalsko delo.

 

 

Genotip št. IV

 

Shakespeare virtuozno prehaja iz svojih etičnih opredelitev s pomočjo poetskih vzletov v emomehaniko. Najlepša replika vseh replik sveta, zame, je: Vse, kar je bilo v meni ženskega, je poslej utihnilo. Uf, koliko let je že minilo, ko sem na Akademiji za gledališko umetnost dobil študijsko nalogo, da uprizorim Romea in Julijo. Pri balkonskem prizoru se mi je zgodilo tisto najlepše, kar se lahko zgodi v umetnosti - mizanscenski Turn Efekt (Preprost obrat). Gledalce sem namestil v Julijino sobo, da so iz ptičje perspektive gledali komičnega Romea pod balkonom. Seveda, dokler se ni ta povzpel na balkon in je Julija namestila puhasto perjenico ter zaprla balkonska vrata tako, da gledalci niso mogli videti opolzkega dela ljubezni. To, kar bo ravnokar postalo tragično, se je pred gledalci transformiralo v komičen patos.

 

 

Genotip št. V

 

V Shakspearjevem gledališču ženskam ni bilo dovoljeno igrati, tako, da so vse ženske vloge igrali dečki, dokler niso začeli mutirati. Tudi to dejstvo je odigralo pomembno vlogo pri tem, da je bilo v tem časovnem obdobju oblikovanih znatno manj vlog za igralke. Nekaj let po Shakespearjevi smrti, so prepovedali gledališče v Angliji za skoraj dve desetletji. Saj ne moreš verjeti!

 

 

Genotip št. VI

 

Renesančno gledališko izhodišče izhaja iz procesijskega in stacionarnega teatra. Procesijsko gledališče je pokrivalo množice z religioznimi prilikami, stacionarno gledališče pa je uprizarjalo historije.

 

 

Genotip št. VII

 

Hamlet anarhist: "Do kod se mora to trpeti? Oblast, ki žali že s svojim obstojem. Prezir vseh njih, ki imajo jo v rokah. Ošabnost ljudi na dobrih položajih, moč dobrih položajev! Zakon, laž zakona! Vse to je gnilo. Kako se še naprej podrejati, kako se vdati v ozdravljenje? Kdo bi še molčal, ko ga en zamah lahko reši? Še kar prenašati naključje ali se upreti, vzeti orožje in končati vse?" (prevod Suzana Koncut)

 

Vse to mi pomeni črka H! Predvsem pa obrnjena črka H!

 

 

Genotip št. VIII

 

Ne pozabimo, da je na začetku sedemnajstega stoletja še vedno vladalo prepričanje, da je svet star 5320 let. 

 

 

Genotip št. IX

 

Osrednji vpliv na Shakespearjevo gledališče je imela Senekina dramatika, ki so jo v Angliji začeli prevajati okrog leta 1550. Manj pa helenizem in helenistični bogovi. Shakespearjeva dramatika je bila za kontinentalce, podobno kot Senekina, barbarska. Vsaj dve stoletji so jo puritanci ocenjevali kot formalno zblojeno. Poleg tega so bili igralci za puritance najpogubnejši ljudje na svetu. Eden od njih je celo zapisal: Kaj le se lahko naučite v gledališču? Predvsem tega kako zavajati, kako prevarati svojega moža ali ženo, kako živeti v razvratu, kako biti ljubosumen, kako podtikati, kako izdajati, kako laskati, preklinjati, kako biti lažnjiv, zapeljevati v razvrat, kako ubijati, kako zastrupljati, kako biti uporen do svojega vladarja in podžigati upor ... predvsem pa biti bogokleten! 

 

Vsega tega in še mnogo, mnogo več od tega me je naučil Vladimir Stojsavljević, impresivni poznavalec Shakespearjevega življenja, predvsem o državi in ljubezni. Brez Christopherja Marlowa ne bi bilo Willa Shakespearja, brez Willa ne bi bilo Bena Jonsona in vse tako naprej do Vakija, predvsem pa do vas štirih, ki ste v teh dneh že na odru skupaj z duhom Willom. Vse odlično vam želim v umetnosti, dragi moji mladi umetniki.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
5
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Spregledano poročilo Združenih narodov: Rusija je odgovorna za vojne zločine v Siriji!
11
11.03.2020 05:00
Tako v svojem poročilu ugotavlja preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice. Poročila, ki je bilo objavljeno v začetku ... Več.
Piše: Božo Cerar
Osmi marec: Od vrtnic do bodeče neže
16
08.03.2020 10:00
Kaj naj napišem ob dnevu žena v družbi, ki šele zadnja leta spoznava, da ima praznik zgodovinski izvor, ki nima zveze z osladnim ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,419
02/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,488
03/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,676
04/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,300
05/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,145
06/
Nacionalni populizem in Janez Janša
Keith Miles
Ogledov: 1,454
07/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,088
08/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,102
09/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,049
10/
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,128