Komentar

"Kdo bi še molčal, ko ga en zamah lahko reši? Še kar prenašati naključje, ali se upreti, vzeti orožje in končati vse?"

Hamlet anarhist: "Do kod se mora to trpeti? Oblast, ki žali že s svojim obstojem. Prezir vseh njih, ki imajo jo v rokah. Ošabnost ljudi na dobrih položajih, moč dobrih položajev! Zakon, laž zakona! Vse to je gnilo. Kako se še naprej podrejati, kako se vdati v ozdravljenje? Kdo bi še molčal, ko ga en zamah lahko reši? Še kar prenašati naključje, ali se upreti, vzeti orožje in končati vse?" (prevod Suzana Koncut)

01.02.2020 22:30
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   teater   William Shakespeare   Christopher Marlow   Seneka   Hamlet   Suzana Koncut   Jaques Lacan   Klemen Kovačič   Klara Kuk   Lea Mihevc   Jure Žavbi

Foto: Rah Petherbridge

Današnje besedilo je posvečeno Klemnu Kovačiču, Klari Kuk, Lei Mihevc in Juretu Žavbiju. Posvečeno je gledališkim umetnikom najmlajše generacije, istočasno pa je priklon največjemu med največjimi - Williamu Shakespearu.

Študentka slikarstva je izgubljala potrpljenje s svojim učiteljem-mojstrom, ki jo je vseskozi popravljal pri viziranju. Znova in znova ji je dopovedoval, da napačno projecira linije v prostoru. Bila je popolnoma prepričana, da se mojster moti, on pa jo je pri vsakem obhodu znova in znova popravljal. Dokler se ji ni nekega študijskega dne zbistrilo, da ni posredi nič drugega kot preprosto dejstvo, da je mojster od nje višji trideset centimetrov in da zaradi tega vidi drugače njeno perspektivo. Zelo hitro bi se lahko pojavil spor na horizontu, če ga ne bi izjemna študentka razrešila z briljantno potezo. Vzela je podstavek visok trideset centimentrov in začela z njega vizirati prostor. Od takrat dalje ni imel mojster nobenih pripomb več.

 

Natančno se zavedam, da je to tekst izven konteksta, ki ga zahteva medijska zvrst, ki jo zastopam na portalu+. Predvsem pa je izven tem in motivov, ki jih vse življenje poklicno analiziram. Današnje besedilo je posvečeno Klemnu Kovačiču, Klari Kuk, Lei Mihevc in Juretu Žavbiju. Posvečeno je gledališkim umetnikom najmlajše generacije, istočasno pa je priklon največjemu med največjimi.

 

 

Genotip št. I.

 

V Londonu XVI. stoletja je živelo 200.000 meščanov. Germanski jezik, angleščino, je v tistem času govorilo le nekaj več kot dva miljona prebivalcev. Sredi XVI. stoletja v mestu še ni bilo univerze, a je bilo kar nekaj pravnih šol, ki so pripravljale mlade imenitnike za javne dolžnosti. Med drugim so bodoče visoke državne uradnike poučevali zborovskega petja in gledališke igre. Bodoče upravljalce države so s pomočjo renesančne glasbe harmonizirali in govorniško opremljali. Na pravni šoli so med drugim igrali tudi njegove drame.

 

Na levi strani Temze, če gledamo proti izlivu v morje, je bil kraljevski London, na drugi strani reke pa je bilo primestno leglo, polno različnih obkrajnikov. Ravno tu bodo zgradili gledališče, ki bo postalo prvi poklicni teater v angleškem kraljestvu. V arhitekturni gledališki rekosntrukciji še danes redno uprizarjajo njegovo najambicioznejšo dramo Hamlet. Eden od njegovih sodobnikov je zapisal o gledališču: Predstava je bila uprizorjena v tako temačnem prostoru, da je zahtevala gledalca, ki jo bo gledal z razumom. Edina svetloba v tem ambientu je bila svetloba tragedije same. Na obeh straneh reke so sčasoma začeli uprizarjati njegove gledališke drame. Ves njegov napor je izhajal iz odnosa med ljubeznijo in državo ter večglasja, ki teži k izmenični rabi enoglasja oziroma monologa. Danšnji komentar je posvečen Williamu Shakespearu.

 

 

Genotip št. II.

 

Shakespearovo doživljanje sveta lahko po štiristo letih brez zadržkov interpretiramo z inventarjem sodobne psihologije. V svojih dramah je uporabljal izrazna sredstva, da jih lahko še danes prepričljivo izvajamo. Gledališče je vse, kar je prepričljivo! Gledališče ima lastnosti, izražene v takšni obliki, da se o njih ne dvomi. Gledališče je vse, kar je absolutni zdaj. V gledališču gledamo najprej molk in takoj zatem besede, polne genotipov. Gledamo dedno maso, nakopičen spomin, ki se je akumuliral skozi stoletja. Njegovi protagonisti in antagonisti so za razliko od helenističnih junakov postali dejanski nosilci koncepta - modern world. V njegovem gledališču gledamo koncept modernega sveta.

 

 

 

 

 

Hipna misel, ne morem se upreti, da je ne zapišem: Republika Slovenija si res ne zasluži mislecev, ki izhajajo iz Ljubljanske psihoanalitske šole.

 

Neplačan oglas: Preberite knjigo Jacques Lacana: Hamlet, ki je izšla v knjižni zbirki Analecta! Iz kazala: Nezmožno dejanje. Past za željo. Materina želja. Ni drugega od drugega. Ofelija kot objekt. Žalovanje in želja. Prikazovanje falosa.

 

 

Genotip št. III

 

V Shakespearjevem načinu uprizarjanja človeških teženj poslušamo renesančni jezik, ki je bil takrat v kraljevskem delu Londona kolokvialni jezik. Na tem mestu se je potrebno spomniti na Otona Župančiča in njegov briljantni prevod Hamleta. Istočasno pa bi na tem mestu rad čestital Prešernovi laureatki Suzani Koncut za njeno prevajalsko delo.

 

 

Genotip št. IV

 

Shakespeare virtuozno prehaja iz svojih etičnih opredelitev s pomočjo poetskih vzletov v emomehaniko. Najlepša replika vseh replik sveta, zame, je: Vse, kar je bilo v meni ženskega, je poslej utihnilo. Uf, koliko let je že minilo, ko sem na Akademiji za gledališko umetnost dobil študijsko nalogo, da uprizorim Romea in Julijo. Pri balkonskem prizoru se mi je zgodilo tisto najlepše, kar se lahko zgodi v umetnosti - mizanscenski Turn Efekt (Preprost obrat). Gledalce sem namestil v Julijino sobo, da so iz ptičje perspektive gledali komičnega Romea pod balkonom. Seveda, dokler se ni ta povzpel na balkon in je Julija namestila puhasto perjenico ter zaprla balkonska vrata tako, da gledalci niso mogli videti opolzkega dela ljubezni. To, kar bo ravnokar postalo tragično, se je pred gledalci transformiralo v komičen patos.

 

 

Genotip št. V

 

V Shakspearjevem gledališču ženskam ni bilo dovoljeno igrati, tako, da so vse ženske vloge igrali dečki, dokler niso začeli mutirati. Tudi to dejstvo je odigralo pomembno vlogo pri tem, da je bilo v tem časovnem obdobju oblikovanih znatno manj vlog za igralke. Nekaj let po Shakespearjevi smrti, so prepovedali gledališče v Angliji za skoraj dve desetletji. Saj ne moreš verjeti!

 

 

Genotip št. VI

 

Renesančno gledališko izhodišče izhaja iz procesijskega in stacionarnega teatra. Procesijsko gledališče je pokrivalo množice z religioznimi prilikami, stacionarno gledališče pa je uprizarjalo historije.

 

 

Genotip št. VII

 

Hamlet anarhist: "Do kod se mora to trpeti? Oblast, ki žali že s svojim obstojem. Prezir vseh njih, ki imajo jo v rokah. Ošabnost ljudi na dobrih položajih, moč dobrih položajev! Zakon, laž zakona! Vse to je gnilo. Kako se še naprej podrejati, kako se vdati v ozdravljenje? Kdo bi še molčal, ko ga en zamah lahko reši? Še kar prenašati naključje ali se upreti, vzeti orožje in končati vse?" (prevod Suzana Koncut)

 

Vse to mi pomeni črka H! Predvsem pa obrnjena črka H!

 

 

Genotip št. VIII

 

Ne pozabimo, da je na začetku sedemnajstega stoletja še vedno vladalo prepričanje, da je svet star 5320 let. 

 

 

Genotip št. IX

 

Osrednji vpliv na Shakespearjevo gledališče je imela Senekina dramatika, ki so jo v Angliji začeli prevajati okrog leta 1550. Manj pa helenizem in helenistični bogovi. Shakespearjeva dramatika je bila za kontinentalce, podobno kot Senekina, barbarska. Vsaj dve stoletji so jo puritanci ocenjevali kot formalno zblojeno. Poleg tega so bili igralci za puritance najpogubnejši ljudje na svetu. Eden od njih je celo zapisal: Kaj le se lahko naučite v gledališču? Predvsem tega kako zavajati, kako prevarati svojega moža ali ženo, kako živeti v razvratu, kako biti ljubosumen, kako podtikati, kako izdajati, kako laskati, preklinjati, kako biti lažnjiv, zapeljevati v razvrat, kako ubijati, kako zastrupljati, kako biti uporen do svojega vladarja in podžigati upor ... predvsem pa biti bogokleten! 

 

Vsega tega in še mnogo, mnogo več od tega me je naučil Vladimir Stojsavljević, impresivni poznavalec Shakespearjevega življenja, predvsem o državi in ljubezni. Brez Christopherja Marlowa ne bi bilo Willa Shakespearja, brez Willa ne bi bilo Bena Jonsona in vse tako naprej do Vakija, predvsem pa do vas štirih, ki ste v teh dneh že na odru skupaj z duhom Willom. Vse odlično vam želim v umetnosti, dragi moji mladi umetniki.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.366
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.934
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.576
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.238
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.547
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.404
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.919
08/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 792
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.120
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 922