Razkrivamo

Pred 75. leti: Hitlerjevi načrti za operacijo Pomladno prebujenje in osvoboditev Auschwitza

Pogosto se (zmotno) misli, da je bila zadnja velika bitka druge svetovne vojne nemška ofenziva proti zahodnim zaveznikom, ki je potekala skozi Belgijo, Francijo in Luksemburg, znana tudi kot Bitka pri izboklini, ki se je začela sredi decembra 1944, veliko bojev pa je potekalo tudi v ardenskih gozdovih. Ta napad, na nemški strani znan kot Ardenska ofenziva, je nastal izključno v glavi nemškega diktatorja Adolfa Hitlerja; začel se je s hitrim in odločnim nemškim napredovanjem, o čemer so nemudoma poročali Hitlerju v njegovo gorsko bivališče Orlovo gnezdo nedaleč od Salzburga. Ko pa se je po nekaj dneh megla dvignila in nebo razjasnilo, je zavezniška premoč v letalih in tankih do božiča 1944 prisila Nemce k umiku. Vseeno je Hitler 31. decembra 1944 ukazal obsežen protinapad, imenovan operacija Severni veter. Dejansko je bila to zadnja nemška ofenziva na zahodni fronti in ne ardenska.

05.02.2020 02:15
Piše: Shane Quinn
Ključne besede:   Pomladno prebujenje   Adolf Hitler   Sovjetska zveza   Blatno jezero   Ardeni   Sepp Dietrich   Auschwitz   Rdeča armada   Madžarska   Waffen SS   Albert Speer   Winston Churchill

Fotografije: Bundes Archiv

Hitlerjeva moč prepričevanja je bila tolikšna, da se Speer spominja, kako so njegovi žolčno ognjeviti govori "veliko ljudem popačili razumevanje realnosti".

Ko je v Orlovem gnezdu nagovoril svoje poveljnike, je Hitler ukazal, naj v operaciji Severni veter uničijo ameriške in francoske vojake, rekoč, "da je njen cilj zelo jasen, namreč uničenje sovražnih sil. Pri tem ne gre za prestiž, bistvo je pridobiti prostor. Gre za uničenje in iztrebljenje sovražnih sil, kjerkoli jih najdemo". Med prisotnimi, ki so slišali zgoraj omenjeno, je bil verjetno tudi maršal (Reichsführer SS) Heinrich Himmler, ki ga je Hitler 10. decembra 1944 v operaciji Severni veter imenoval za komandanta vojaške skupine Zgornji Ren.

 

Neuspeh zadnjih ofenziv je predstavljal dodatne ovire za nemško vojsko (Wehrmacht), toda sovražnikovi položaji na zahodu niso bili Hitlerjeva največja skrb, predvsem zaradi tega, ker je do skrajnosti preziral bojne sposobnosti britanskih in ameriških čet. Tudi Winston Churchill je v svojih spominih omenil, da so bili nemški vojaki zares opazno boljši od zavezniških čet. Ko se je poslavljalo leto 1944 – morda najusodnejše leto v zgodovini, saj je najavljalo razvoj jedrskega orožja –, je nacistična hierarhija gledala v svet, ki se je dobesedno zgrinjal na njih. Kljub temu je Hitler pripravljal še eno obsežno ofenzivo, svoj pogled je usmeril na vzhod proti svojemu prvotnemu sovražniku Sovjetski zvezi, ki jo je nameraval napasti preko Madžarske in Balkana v upanju, da bo prodrl še dlje proti vzhodu. Že peto leto zapored so se nemške in sovjetske čete krvavo borile med seboj. Načrte za nov napad na vzhodu so 12. januarja 1945 pospešile novice, da so Sovjeti začeli zimsko ofenzivo več kot teden prej, kot so pričakovali; najprej so napadli nemško fronto v južni Poljski

 

Hitler je dokončno odšel iz svojega kompleksa Orlovo gnezdo 15. januarja 1945 in se naslednjega dne v porušenem Berlinu nastanil v svojem firerskem bunkerju. Le-ta je bil blizu kanclerske palače in prvotno mišljen kot varna hiša za Hitlerja med zgodnjimi britanskimi zračnimi napadi; izkazalo se je, da je zadnja vizitka nacistične Nemčije. V pozni zimi 1945 so priprave na nov vojaški spopad na vzhodni fronti poimenovali Pomladno prebujenje.

 

 

Operacija Pomladno prebujenje

 

Albert Speer, nemški vojni minister od leta 1942 in eden najmočnejših osebnosti v rajhu, je bil od sredine januarja 1945 naprej stalno prisoten na pogovorih s Hitlerjem v njegovem bunkerju. Speer se je dobro spominjal Hitlerjevega razmišljanja o operaciji Pomladno prebujenje. V pusti in mrzli celici zapora Spandau je v svoj skriti dnevnik 8. novembra 1946 zapisal, kako živo se spominja načrtovanja ofenzive in kako je "Hitler pogumno sledil njenemu poteku na velikem stenskem zemljevidu, ko je skozi Madžarsko napredovala proti jugovzhodu". Speerovi spomini na opazke, ki jih je delal Hitler ob tem zadnjem velikem napadu, v minulih skoraj 75 letih še niso bili natisnjeni. Zgodovinarji so se na splošno izogibali dolgega navajanja Hitlerja, najbrž zaradi njegove razvpite zapuščine. Hitler je bil ena pomembnejših oseb v zgodovini 20. stoletja, brez dvoma ostaja njegov sloves zloglasen, zato je treba njegova stališča posredovati, zlasti tista, ki se nanašajo na ofenzive, ki si jih je sam zamislil.

 

 

Hitler s svojimi ključnimi generali v Volčjem brlogu v vzhodni Prusiji.

 

 

Z nemškimi oficirji, zbranimi v polkrogu v konferenčni sobi firerskega bunkerja, se spominja Speer v svoji knjigi Spandau: The Secret Diaries, da je Hitler o operaciji Pomladno prebujenje rekel: "Obstaja velika verjetnost, da bodo ljudje teh območij vstali kot en človek in z njihovo pomočjo bomo v bitki na življenje in smrt rjoveče prodrli skozi ves Balkan. Kajti, gospodje, še vedno sem odločen, da se na vzhodu borim ofenzivno. Obrambna strategija naših generalov koristi samo boljševikom! Ampak jaz še nikoli v življenju nisem bil človek obrambe. Zdaj bomo še enkrat iz obrambe prešli v napad."

 

Hitlerjeva ambicija za ofenzivni prodor je bila trdno v nasprotju z željami skoraj vseh njegovih preostalih generalov, ki so imeli raje obrambno strategijo, ki temelji na vkopavanju v zemljo in bombardiranju zgradb. Ta politika zadrževanja je bila samo odlašanje neizbežnega, Hitler je najverjetneje pravilno igral. Gotovo je bolje snovati načrt z mislijo na zmago, čeprav je malo verjetna, kot pa se iti politiko mirovanja, ki jo na koncu čaka zanesljiv poraz. Razen tega je napadalni načrt navdihnil Hitlerja in peščico zvestih z nekaj upanja, da bi se vojna sreča vendarle še lahko obrnila.

 

 

Agresija se sprevrže v obrambo

 

Še 21. aprila 1945 je Hitler poskušal dobiti v klešče sovjetske sile, ki so pred dvema dnevoma obkrožile Berlin, svoje upe je polagal v enote Waffen SS pod poveljstvom generala Felixa Steinerja. Ko so Hitlerju povedali, da Steiner ni mogel izvesti napada, ga je popadel ogorčen in ihteč bes, spoznal je, da je vojna nedvomno izgubljena. 

 

Speer je o Hitlerju zatrdil, da "videti je bilo, kot da bi vedno vedel, da je lahko izbiral samo med ofenzivo in porazom, kot da je izguba pobude sama po sebi dejansko enakovredna njegovemu propadu". Speer, ki je bil kot njegov cenjeni arhitekt Hitlerju posebno blizu, potrjuje, da so diktatorjeva dejanja, ki segajo v čas njegovega "boja" v zgodnjih dvajsetih letih 19. stoletja, predstavljala eno agresivno potezo za drugo. Te provokativne, včasih zločinske politike, so se nadaljevale po njegovem vzponu na oblast januarja 1933, ko je zatrl potencialne konkurente, zahteval nazaj nekdanja ozemlja, stopnjeval preganjanje judovskega prebivalstva v Nemčiji in brezobzirno zavrnil mirovna prizadevanja francoskih ali britanskih politikov.

 

 

Nemške sile marca 1945 med ofenzivo pri Blatnem jezeru, Madžarska.

 

 

Speer piše, da "je bil sam izbruh vojne primer napadalne politike in da je Hitler vodil vojaški spopad v napadalnem duhu, dokler je bil tega sposoben. Celo po prelomni točki vojne, kapitulaciji pred Stalingradom, je organiziral ofenzivo s tajnim imenom Citadela, bitko pri Kursku". To bitko so včasih napačno imenovali "zadnja velika nemška ofenziva na vzhodni fronti", čeprav to sploh ni bila.  Nadaljnji nemški napadi na vzhodu so sledili poleti 1944 in se končali v katastrofi, ko so Sovjeti v operaciji Bagration prodrli daleč proti zahodu. 

 

Naslednjo pomlad je Pomladno prebujenje sestavljajo deset tankovskih in pet pehotnih divizij, skupno 400.000 mož, precej večja človeška sila kot pri ameriški invaziji na Irak leta 2003.

 

 

Kratek preobrat na Madžarskem

 

Medtem je Hitlerjev argument, da sproži Pomladno prebujenje, podkrepila neverjetna nemška zmaga nad sovjetskimi silami konec februarja 1945 v operaciji Južni veter. To je bil napad, usmerjen skozi srce Evrope, v severno Madžarsko, ki je potekal natanko v skladu z načrtom. Do 24. februarja 1945 je sovjetsko mostišče čez reko Garam, 250 kilometrov vzhodno od Dunaja, zdesetkala 8. armada generala Hansa Kreysinga in s tem odvrnila sovjetsko nevarnost na tem ozemlju, za enkrat. Hitler je pomirjen dejal: "Tisti, ki so danes na dnu, so lahko jutri na vrhu. V vsakem primeru se bomo dalje borili. Čudovito je videti fanatičnost, s katero se po letih najmlajše skupine vržejo v borbo. Vedo, da sta ostali samo dve možnosti: Ali bom rešili ta problem, ali bomo vsi uničeni."

 

 

Nemški firer in Sepp Dietrich

 

 

Pogosto trdijo, da je bil cilj Pomladnega prebujenja, ki ga je vodila 6. SS tankovska divizija Seppa Dietricha, zagotoviti nadzor nad naftnimi vrtinami blizu Blatnega jezera na zahodu Madžarske, ki so bili ključni za nadaljnje vojno prizadevanje nacistične Nemčije, in prodor proti severovzhodu, da bi ponovno zavzeli madžarsko prestolnico Budimpešto. Hitler je dejansko predvidel ta napad leta 1945 kot preokret v vojni, stalingrajsko vrsto zmage, vendar tokrat v nemško korist – to bi na koncu potisnilo divizije Rdeče armade nazaj proti njihovim mejam. 

 

Navdušeni Hitler je vztrajno ponavljal svojemu vojaškemu spremstvu, da "so Rusi do zdaj že skoraj izkrvaveli do smrti. Po umikih v zadnjih nekaj mesecih imamo neprecenljivo prednost, da nam ni treba še naprej braniti tistih ogromnih prostranstev. Iz lastne izkušnje vemo, kako izčrpani morajo biti Rusi po dolgem napredovanju. Spomnite se Kavkaza! To pomeni, da je preokret za nas zdaj mogoč, tako kot je bil za Ruse. Pravzaprav je absolutno verjeten. Razmislite! Rusi so imeli gromozanske izgube v materialu in živi sili. Njihove zaloge opreme so izčrpane. Po naših ocenah so izgubili 15 milijonov mož. To je ogromno. Ne morejo preživeti naslednjega udarca. Ne bodo ga preživeli".

 

 

Povsem popačeno razumevanje realnosti

 

Hitlerjeva moč prepričevanja je bila tolikšna, da se Speer spominja, kako so njegovi žolčno ognjeviti govori "veliko ljudem popačili razumevanje realnosti". Malodušni oficirji, nekoč prepričani, da je poraz samo še stvar časa, so po debati s Hitlerjem odšli z mislijo na zmago, ki je konec koncev še dosegljiva. Kalkulacije nacistične obveščevalne službe o številu mrtvih v Rdeči armadi niso bile daleč od resnice. Do začetka leta 1945 je umrlo več kot deset milijonov sovjetskih vojakov, okupatorji so likvidirali še približno toliko sovjetskih civilistov. Ta strašanska izguba življenj je težja kot holokavst, vendar je ta genocid brez primere v tem, da je bil vnaprej načrtovan in sistematičen. 

 

Približno takrat, ko je Hitler razgrinjal svoj načrt za Pomladno prebujenje, so koncentracijsko taborišče Auschwitz 27. januarja ob 15. uri osvobodili pripadniki 322. strelske divizije Rdeče armade. Čete, vajene dolgega bojevanja s fanatičnimi nemškimi vojaki, so bile šokirane zaradi grozot, na katere so naleteli. Več kot milijon ljudi je bilo ubitih samo v Auschwitzu. V veliki večini so bile žrtve Judi iz srednje in vzhodne Evrope, 960.000 skupno; med njimi so bili pripadniki manjšin, kot so Sinti, Romi in drugi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
21
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.439
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.347
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.177
04/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.643
05/
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.851
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.524
07/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.189
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.289
09/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.382
10/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 10.514