Razkrivamo

Nižji proračunski presežek v 2019: Manj dividend državnih bank, slabše črpanje denarja iz kohezijskih in strukturnih skladov

V letu 2018 je bil proračunski presežek skoraj 540 milijonov evrov, medtem ko je bil lani 225 milijonov. Zakaj takšen padec? Odgovor je preprost: država je leta 2018 prejela kar 270 milijonov evrov več dividend od obeh državnih bank, ki sta bili potem prodani. Toda to ni bil edini vpliv na presežek. Naslednji razlog za visok presežek leta 2018 in precej nižji leto kasneje so tudi prilivi iz Evropske unije in s tem povezane investicije države. In ker povečani suficit v letošnjem letu ponovno temelji na sredstvih iz kohezijskih in strukturnih skladov EU, lahko samo upamo, da se bodo tokrat napovedi uresničile - kajti sicer z rekordnim presežkom ne bo nič!

13.02.2020 23:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   presežek   proračun   banke   DDV   EU   Slovenija   dividence   kohezija   strukturni skladi

Pred dnevi so bili objavljeni podatki o realizaciji proračuna Republike Slovenije za preteklo leto. Podatki so sicer predhodni, a končni rezultat se praviloma pomembneje nikoli ne razlikuje. Po podatkih ministrstva za finance je tako proračun lani izkazal 225 milijonov evrov presežka ali 0,3 % BDP. Ta številka je celo nekoliko višja od pričakovanj po zadnjih ocenah iz oktobra in sprejetem rebalansu, vseeno pa je presežek za dobrih 300 milijonov evrov nižji kot v letu poprej. Proračunski presežek v 2018 je bil rekorden do sedaj in je znašal 537 milijonov. Pri tem je sicer potrebno navesti, da je to podatek po tekočih evidencah ministrstva za finance. Po zaključku leta namreč statistični urad (SURS) izračuna primanjkljaj ali presežek sektorja države v skladu z enotno metodologijo EU in ta uradni presežek je lani znašal 353 mio EUR (ta podatek je potem v vseh statističnih poročilih države).

 

Razumljivo je osnovno vprašanje, zakaj je bil lanski proračunski rezultat slabši. Odgovor je lahko pravzaprav zelo preprost. Država je v letu 2018 v primerjavi z lani prejela kar 270 milijonov evrov več dividend od NLB in Abanke, nekdaj državnih bank - in to predstavlja glavno razliko v nižjem presežku ter tudi skupnih prihodkih proračuna. Brez upoštevanja teh prilivov so lani tako prihodki kot odhodki proračuna porasli približno podobno, kot je znašala nominalna rast BDP, medtem ko je rezultat leta 2018 dodatno izboljšalo omenjeno izplačilo dividend.

 

Na tej točki bi komentar lanskega proračuna lahko že kar končali, saj nekih izjemnih odstopanj v primerjavi s preteklim letom ni bilo. Vseeno pa v strukturi prihodkov in odhodkov beležimo kar nekaj sprememb, ki verjetno vseeno zahtevajo pozornost (ali vsaj omembo). Tudi zaradi primerjave s sprejetim proračunom za letošnje leto, ki se ves čas izpostavlja kot največji proračun v zgodovini Slovenije tako po prihodkih kot tudi presežku (če zopet izločimo omenjene dividende državnih bank).

 

Na priloženi tabeli je tako nekaj podrobnejših podatkov o gibanjih v proračunu in sicer so navedene pomembnejše spremembe, ki so vplivale na povečanje ali znižanje proračuna v lanskem letu ter po načrtu v letošnjem letu. V prvi vrstici so tako navedeni presežki proračuna v preteklih dveh letih in po sprejem rebalansu za 2020, nato pa spremembe tega presežka v posameznem letu. Kot smo navedli, je lanski presežek za 313 milijonov evrov nižji od presežka v 2018 pretežno zaradi izpada dividend od državnih bank. Drug najbolj ključen vpliv na višino presežka pa so prilivi iz Evropske unije ter s tem povezane investicije države.

 

 

 

 

Te proračunske postavke so v preteklem letu znižale presežek za dodatnih 260 milijonov, naslednje leto pa naj bi bil rezultat ponovno za 134 milijonov evrov boljši. Takšni načrti so bili pravzaprav tudi že za preteklo leto, a se niso uresničili (po rebalansu proračuna za 2019 je bilo predvideno skoraj 300 mio več prilivov iz EU, kot nam jih je uspelo pridobiti, a tudi nekaj več investicij). Ker povečani presežek v letošnjem letu zopet temelji na sredstvih iz EU, lahko samo upamo , da se bodo tokrat napovedi uresničile, sicer z rekordnim presežkom ne bo nič.

 

Na spodnji sliki je prikaz gibanj prilivov iz EU vse od leta 2004, dodani pa so podatki o višini proračunskih izdatkov za investicije. Posebna zadnja leta vidimo močno povezanost investicijskih izdatkov države s prejetimi sredstvi iz EU (to omogoča tudi nekaj manjša nihanja v proračunskem rezultatu). Čeprav se je prejšnja sedemletna finančna perspektiva uradno zaključila v letu 2013, smo sredstva intenzivno črpali še dve leti kasneje. Sledilo je začetno obdobje dokaj šibkega koriščenja sredstev in če bomo želeli "ujeti" prilive po prejšnji perspektivi, bomo v naslednjih treh letih morali letno črpati po milijardo evrov (in imeti tudi ustrezno več investicij, saj kot je razvidno iz slike, zaostajamo pri črpanju iz kohezijskih in strukturnih skladov, medtem ko so prilivi za kmetijstvo dokaj konstantni).

 

V lanskem letu je bilo črpanja manj kot v letu 2018 in manj kot smo načrtovali, investicije pa so se kljub temu povečale; vse to je lani znižalo proračunski presežek za dodatnih 260 mio EUR. Glede na prikazane številke in gibanja je letos verjetno res zadnji čas, da obseg črpanja sredstev povečamo, sicer bodo le-ta res ostala neizkoriščena, kar bi bilo velika škoda. Poleg tega, da gre za nepovratne vire, imajo investicije tudi močan vpliv na gospodarsko aktivnost, preko vplačila DDV pa tudi na proračunske prihodke (pri investicijah države je DDV dodatni strošek, a tudi priliv, za razliko od investicij privatnih investitorjev, kjer je DDV nevtralna kategorija - ves DDV, kar ga investitorji plačajo izvajalcem del, dobijo od države povrnjenega).

 

 

 

 

Lani nam je ta segment torej poleg izpada dividend dodatno znižal presežek in če ne bi bilo drugih pozitivnih učinkov, presežka  sploh ne bi bilo. In kateri so bili ti dodatni presežki v višini skoraj 200 milijonov evrov? Pri tem smo odstopanja pogledali nekoliko drugače. Številke v tabeli namreč prikazujejo, koliko je bilo kakih prihodkov ali odhodkov več od nominalne rasti BDP. Ker se je lanski BDP nominalno povečal za okoli 5,5 %, podobno tudi potrošnja ali masa plač, nas zanima, kateri prihodki ali odhodki so se povečali več ali manj od tega. Ti zneski predstavljajo dejansko (realno) povečanje zaradi spremenjenih politik, davčnih stopenj ali strukturnih sprememb. Zneski so prikazani v tabeli.

 

Lani so tako pozitivno na proračun vplivali predvsem:

 

  • 105 mio EUR: prilivi iz davka na dobiček (višja stopnja in dodatno višji dobički),

 

  • 144 mio EUR: nižji izdatki za ZPIZ (nadaljuje se počasnejša rast pokojnin in števila upokojencev v primerjavi z rastjo plač in novim zaposlovanjem),

 

  • 123 mio EUR: nižji izdatki za obresti (ti izdatki se znižujejo zaradi zapadanja starih, dražjih obveznic in nadomeščanja z novimi pod relativno ugodnimi pogoji in ta trend  se bo v naslednjih letih še nadaljeval, kljub nominalno sicer približno enakem obsegu javnega dolga),

 

  • zanimiv je tudi še pozitivni vpliv dohodnine kljub pomembni davčni razbremenitvi regresa,

 

    • ta razbremenitev regresa bo deloma vplivala šele v letošnjem letu,

    • na višje prilive je vplivala višja rast mase plač, 

    • dodatno so se zadnji kvartal pomembno povečali prilivi od davka na dividende (zaradi zvišanja davčne stopnje na dividende, so si konec lanskega leta lastniki izplačali enkrat več dividend in v proračun vplačali dodatnih 36 mio EUR), 

    • dodatno pa je tudi vse povečanje dohodnine v zadnjem kvartalu pripadlo proračunu, saj so občine dobile enako kot lani (?).

 

 

Ob teh pomembnih pozitivnih vplivih pa moramo izpostaviti še dva večja negativna:

 

  • največji lanski izpad je bil pri davkih na potrošnjo in sicer preko 200 mio EUR realno  - največ zaradi zniževanja trošarin na goriva (v bistvu to pomeni zniževanje davčne stopnje), dodatno pa lani preseneča samo 3 % porast DDV kljub precej višjem porastu potrošnje,

 

  • 78 mio EUR pa so bili dodatno višji transferji gospodinjstvom (socialni izdatki), kar je bilo upravičeno predmet razprave v parlamentu glede na ostala ugodna gospodarska gibanja (rast plač in zaposlovanja),

 

  • omenimo še nekaj višjo rast plač javnih uslužbencev (55 mio EUR), kar se je sicer močno izpostavljalo, a vpliv ni bil tako velik.

 

 

Vse naštete pomembnejše spremembe prilivov in odlivov so se lani na koncu odrazile v dobrih 200 milijonih evrov presežka, sicer bi bil proračun "na ničli". Kljub sicer pogostim navedbam, da je večina proračuna vnaprej določena, vidimo, da imajo posamezne politike vseeno kar precejšen vpliv in da proračun hitro lahko zaniha za nekaj 100 mio EUR navzgor ali navzdol.

 

Na koncu mogoče še nekaj vpogleda v letošnji proračunski načrt, sprejet z minimalno večino v parlamentu. Omenjeno je že bilo, da je predviden za 240 milijonov evrov višji presežek, največ zaradi optimističnega načrta povečanja prilivov iz EU. Le-ti naj bi letos presegli milijardo evrov. Od ostalih učinkov, ki bi skupaj dodatno izboljšali proračunsko sliko (prikaz je v tabeli), pa bi izpostavil predvsem transferje gospodinjstev. Ti izdatki (za nezaposlene, družinski in socialni prejemki, invalidi, prehrana in prevoz študentov in dijakov...) naj bi bili letos nominalno skoraj za desetino nižji. Glede na splošno rast BDP in proračunskih postavk naj bi tu "privarčevali" kar 200 milijonov. Takšen načrt precej preseneča, saj vsaj v javnosti ni bilo predstavljenih kakih usmeritev, ki bi tako močno posegle na tovrstne izdatke. To je tudi drugi "največji prispevek" k letošnjemu rekordnemu povečanju proračunskega presežka (po sprejetem rebalansu) - a upravičeno lahko dvomimo, da bomo to dosegli, in tudi, če je to upravičeno.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?
4
13.05.2020 00:20
Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po ... Več.
Piše: Andrej Černe
Zdravstvo po epidemiji: Kateri so trije temeljni pogoji za ureditev slovenskega zdravstva
3
12.05.2020 00:28
Dvanajst uglednih slovenskih zdravnikov je na portalu zdravstvo.si objavilo poziv vsem odločevalcem, zlasti pa zakonodajalcem, ... Več.
Piše: Uredništvo
Poziv finančnemu ministru Andreju Širclju: Ne ponavljajte zablode s TEŠ 6, ustavite projekt Drugega tira!
9
08.05.2020 23:30
Ali bo koronavirus pripomogel k novemu razmisleku in drugačnemu odnosu do največjih državnih investicij? Nujna je revizija ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Blaž Zgaga je Deutsche Welle zakuhal mednarodni novinarski škandal, jezni in užaljeni Nemci se zdaj branijo z aroganco
25
07.05.2020 23:40
Nagrada za svobodo govora, ki jo je od Deutsche Welle prejel tudi slovenski novinar Blaž Zgaga, je po besedah generalnega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Evrozadolževanje" v času epidemije: Slovenija lahko "pokuri" še dobrih 5 milijard evrov, ki jih verjetno nikoli ne bo treba vrniti!
9
06.05.2020 22:50
Od kod kar naenkrat toliko denarja, se marsikdo sprašuje v aktualnih razmerah, ko države skoraj že tekmujejo med seboj, katera ... Več.
Piše: Bine Kordež
Medijske žrtve koronavirusa: Govorica telesa glavnih igralcev t.i. afere Maske v oddaji Tarča
32
01.05.2020 23:55
Oddaja Tarča se bo zapisala v zgodovino medijskega poročanja po najmanj dveh vidikih. Najprej zato, ker gre za pomembno oddajo ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Bitenc proti Bitencu: Kako bi zmešnjava zaradi Marka Bitenca in Marka Bitenca lahko zatresla vladno koalicijo
34
29.04.2020 23:30
Pred nami je nadaljevanje prve epizode nove televizijske serije Maske, v kateri so ministra Počivalška obtožili, da je po ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj vse so vam mediji zamolčali o ozadju afere Maske, pa bi bilo pošteno, da bi vam povedali
25
25.04.2020 01:45
Slovenija ima novega heroja, ki dobiva dimenzije stripovskega junaka, njegovo ime se že pojavlja na grafitih. V nekoliko ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko mešetarjenje okoli lokalnega avtomobilskega salona razkrije vse slabosti nacionalne okoljske zakonodaje
3
19.04.2020 23:15
Zgolj usoda oziroma višja sila, če smo bolj natančni, je poskrbela, da se saga o načrtovanem avtomobilskem salonu luksuznih ... Več.
Piše: Uredništvo
Konfucijev svet, 2.del: Kaj je prava vloga vlade in kako naj se ljudem vlada?
0
19.04.2020 09:00
Knjiga o Konfuciju ameriškega novinarja Michaela Schumana v prevodu Uroša Kalčiča ni klasična biografija, ki bi se ukvarjala ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko bo epidemije koronavirusa konec, pride na vrsto manjše zlo: menjave nekaterih šefov državnih podjetij
4
16.04.2020 02:20
Vlada je naposled le ustregla pričakovanjem medijev in javnosti ter imenovala celjskega odvetnika Janeza Stuška za novega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.388
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 4.149
03/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.516
04/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.215
05/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 2.117
06/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 1.859
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.162
08/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 6.055
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.741
10/
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.389