Komentar

Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu

Usodne prevare Zdenka Roterja, ki imajo vsega 160 strani, so sklepni del spominske "trilogije", ki se je začela z zajetnejšo (čez 700 strani obsegajočo in z imenskim kazalom opremljeno) knjigo Padle maske. Ko poskušam kratko opisati bistvo nove Roterjeve knjige, mi prideta na misel dve besedi: dialog in pripis. Dialog najprej zato, ker se avtor na samem začetku knjige sklicuje na nekaj mojih opazk. Dialog pa zato, ker je Zdenko Roter svojo najnovejšo knjigo posvetil dialogu med partizani in domobranci, pri čemer je prišel do sklepa o "deljeni politični odgovornosti in krivdi za bratomor".

14.02.2020 22:36
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Zdenko Roter   Jože Možina   knjiga   Usodne prevare

Foto: Mediaspeed

Opazke o knjigi Zdenka Roterja Usodne prevare poražencev in zmagovalcev pišem z zamudo, ki si je ne znam dobro pojasniti in ki niti ni najbolj pomembna. Konec prejšnjega leta sem želel pisati (istočasno, skupaj) o tej in o knjigi Jožeta Možine Slovenski razkol, vendar se načrt ni posrečil. Jože Možina mi je svojo knjigo podaril ob izidu, da sem o njej pisal okrog Božiča; na Roterjevo pa sva morala z urednikom Steinbuchom nekoliko počakati. Naj bo tako ali drugače: knjigi, ki sta sicer zelo različni (po zvrsti, obsegu in seveda sporočilih) govorita o istih rečeh. Možina sistematično, z distanco zgodovinarja, vendar z nekakšno silovito prepričljivostjo; Roter osebno prizadeto in previdneje. Možinovo knjigo sem komentiral v članku "Slovenski hudičev trikotnik" (s čimer sem imel v mislih trikotnik med protestantovskim Londonom, katoliškim Rimom in pravoslavno Moskvo). Na neki način me je vznemirila bolj od Roterjeve.

 

Ob tej priložnosti moram povedati, da Zdenka Roterja poznam precej dalj časa kot Jožeta Možino; da sva bila nekoč celo fakultetna sodelavca in soseda, in da me v zvezi z njim ne bremenijo nobene zamere, kvečjemu imam nanj nekaj prijaznih spominov. Zdenka Roterja sem cenil predvsem zaradi njegove vloge v aferi 25 poslancev pa tudi zaradi podpore, ki sem je bil deležen z njegove strani v časih ideološke represije v svinčenih sedemdesetih letih. Možina je mnogo mlajši in seveda občudovanja pa upoštevanja vredna medijska zvezda novega časa.

 

Usodne prevare, ki imajo vsega 160 strani, so, kot pravi sam avtor, sklepni del spominske "trilogije", ki se je začela z zajetnejšo (čez 700 strani obsegajočo in z imenskim kazalom opremljeno) knjigo Padle maske. Ko poskušam kratko opisati bistvo nove Roterjeve knjige, mi prideta na misel dve besedi: dialog in pripis. Dialog najprej zato, ker se avtor na samem začetku knjige sklicuje na nekaj mojih opazk. Prvo poglavje knjige je sploh dialog s profesorjem Jožetom Kurinčičem. Sicer Roter o sebi piše v tretji osebi in se tako rekoč nenehno pogovarja sam s sabo. (Morda je od besede dialog bolj primerna beseda monolog?) Predvsem pa je Roter svojo najnovejšo knjigo posvetil dialogu med partizani in domobranci, pri čemer je prišel do sklepa o "deljeni politični odgovornosti in krivdi za bratomor".

 

Roter ob vseh mogočih obtožbah na račun "voditeljske elite takratnih (tj. predvojnih) meščanskih strank" - pri čemer je precej zadržan do legalne jugoslovanske londonske vlade - vendar omenja, da se "boljševistična taborišča niso prav nič razlikovala od nacističnih"; piše o fanatizmu partijskih partizanskih voditeljev, o "razrednih sovražnikih", o vosovskih likvidacijah in o povojnih pobojih; predvsem pa poudarja zaskrbljenost komunistov leta 1944 zaradi predlagane t.i. druge fronte, ki bi nemara zaustavila gorečnost partizanov, predvsem pa preprečila premoč Sovjetske zveze pri razkosanju evropskega ozemlja in pri uvedbi železne zavese.

 

Nekaj težav ima avtor z narodno spravo, pri čemer zanjo uporablja evfemizem "narodna in državljanska umiritev", ki jo je iznašlo predsedstvo Socialistične republike Slovenije leta 1990, nakar ponavlja nesmiselno trditev, da ima "slovenska državna oblast svojo državno kontinuiteto vsaj od leta 1943". Med zanimivosti Roterjeve knjige spada opis sestavljanja Narodnega sveta za Slovenijo 6. aprila 1941. V tem - po Roterjevem mnenju - sramotnem telesu so želeli sodelovati tudi komunisti (Černej, Bebler), vendar so jih zavrnili, češ da je njihova stranka nezakonita (str. 114). Pri zavračanju pa tudi razumevanju povojne partijske discipline se Roter v posebnem poglavju sklicuje na francoski model kaznovanja kolaborantov - pri čemer ugotavlja, da ni šlo brez sodišč in "kvalificirane obrambe" obtoženih. Mimogrede pozablja, da je bila Evropska unija utemeljena na spravi med Francozi in Nemci.

 

Nova Roterjeva knjiga prinaša malo doslej neznanih podatkov. Bralec bi si - glede na avtorjevo strokovno in akademsko usmeritev (sociologija religije) - želel natančnejše analize procesov kanonizacije komunističnih revolucionarjev in demonizacije njihovih kritikov. Glede na to, da Usodne prevare vsebujejo več različnih pripisov in glede na sklepni Roterjev pripis o deljeni krivdi, si avtor tukajšnjih vstic dovoljuje predlagati še en pripis:

 

Nekatere slovenske politične razprave (o zmagi nad fašizmom, o Natu in kapitalizmu, o migrantih …) zbujajo asociacije na davne procedure velikih (strogih, zaprtih) sistemov. V okviru kanonskega prava je za razglašanje svetnikov predviden kontradiktoren postopek, v katerem sodelujeta božji odvetnik (latinsko advocatus Dei) in hudičev odvetnik (latinsko advocatus diaboli). Naloga božjega odvetnika je prikazovanje bremadežnosti kandidata za svetnika, naloga hudičevega odvetnika pa je poiskati vrzeli v kandidatovem značaju in ravnanju. Hudičevi odvetniki so skrbeli za verodostojnost postopkov. Moderni pravosodni sistemi demokratičnih dežel so prevzeli načelo kontradiktornosti in na neki način nadaljujejo tradicijo hudičevih odvetnikov. Za komunistične in druge totalitarne sisteme je značilno, da imajo zadnjo besedo božji odvetniki, tj. tožilci. Tako je bilo pri t.i. montiranih procesih v Sovjetski zvezi in v Jugoslaviji. V Sloveniji so bili najbolj znameniti procesi te vrste dachauski procesi. Tu ni šlo za kanonizacijo, ampak za demonizacijo.

 

"Paradoks" demonizacije v totalitarnih sistemih je, da shajajo brez hudičevih advokatov.

 

Kot je znano, se je sestavljanje slovenske vlade leta 2018 dogajalo v znamenju demonizacije prvaka opozicije, ki je na volitvah dosegla najboljši rezultat. Slovenska zunanja politika je po letu 2008 - v zvezi z bližnjevzhodno krizo - začela demonizirati Američane, Izrael in Nato. V zvezi z milijonom migrantov leta 2015 je začela demonizirati države (npr. Madžarsko) in slovenske organe, ki so - resda prepozno - začeli postavljati ograje na schengensko mejo. Predmet najhujše demonizacije pa sta seveda slovenska pomlad in politično dogajanje, ki je pripeljalo do samostojne države; pri čemer prihaja do kanonizacije komunistične revolucije, jugoslovanskega samoupravljanja, rdečih zvezd itn.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
24
06.06.2020 03:00
V zadnjih mesecih so vsi tuji mediji, ki so poročali o Sloveniji oziroma vladi Janeza Janše, to počeli izrazito negativno: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
7
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
26
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.388
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 4.149
03/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.516
04/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.215
05/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 2.117
06/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 1.859
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.162
08/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 6.055
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.741
10/
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.389