Razkrivamo

Irske volitve 2020: Zanimive podobnosti s Slovenijo, ko gre za izključevanje ...

Konservativno-liberalna Fine Gael in republikanska Fianna Fáil omalovažujeta levosredinsko stranko Sinn Féin, ki je dosegla najboljši rezultat na letošnjih splošnih volitvah na Irskem 8. februarja; njo se nočeta niti pogajati. To kaže nespoštovanje 24,5 % irskih volivcev (več kot pol milijona ljudi), ki so prednostno glasovali za Sinn Féinove kandidate. To pa je večji odstotek v primerjavi s tistimi, ki so volili bodisi Fine Gael (20,9 %) bodisi Fianno Fáil (22,2 %). Obstaja globoko zakoreninjen strah pred Sinn Féin, da bi vstopila v vlado - strah pred posledicami, ki bi jih to imelo za Fine Gael in Fianno Fáil.

29.02.2020 02:00
Piše: Shane Quinn
Ključne besede:   Irska   volitve   Sinn Féin   Leo Varedkar   Denis O'Brian   Taoiseach   Brexit   John Sweeney   IRA   Garry Adams   velika lakota  

Glede na indeks Združenih narodov o človekovem razvoju (HDI) ima zdaj Irska tretji najboljši življenjski standard na svetu, celo višjega od Nemčije, Švedske in ZDA

V republiki Irski je bil med najbolj vidnimi rezultati zadnjih volitev znaten porast priljubljenosti levo usmerjene stranke Sinn Féin za 10,7 %. Rezultat ji je omogočil, da je v parlamentu pridobila 15 sedežev, skupno jih ima zdaj 37. Kot se dogaja po Evropi, je padec podpore na Irskem doletel ustanovitveni stranki Fine Gael, na oblasti od leta 2011, in Fianno Fáil; obe desnosredinski stranki sta na volitvah skupaj izgubili 19 sedežev. Liberalno-konservativni Fine Gael in republikanski Fianni Fáil ni uspelo zbrati 50 % prvih preferenčnih glasov, na volitvah 2007 pa sta jih zbrali skoraj 70 %. To pomeni, da celo s skupnimi močmi stranki s 73 izvoljenimi poslanci nimata potrebnih sedežev, da bi osnovali večinsko vlado – potrebnih je 80 sedežev. 

 

Medtem ko si v obeh strankah celijo rane, bosta vodstvi morda poskušali s snubljenjem stranke Zelenih, ki je – pohvalno – osredotočena na podnebne spremembe in je pridobila devet sedežev, zdaj jih ima skupno 12, kar je še vedno skromno. Te tri stranke so začele s pogovori prejšnji teden in bi lahko ustanovile vlado "velike koalicije", vendar je to še negotovo.

 

Fine Gael in Fianna Fáil očitno omalovažujeta Sinn Féin, z njo se nočeta niti pogajati. To kaže nespoštovanje 24,5 % irskih volivcev (več kot pol milijona ljudi), ki so prednostno glasovali za Sinn Féinove kandidate, kar je večji odstotek v primerjavi s tistimi, ki so volili bodisi Fine Gael (20,9 %) bodisi Fianno Fáil (22,2 %). Poleg tega obstaja globoko zakoreninjen strah med ministri Fine Gael in Fianne Fáil o možnosti stranke levega centra, kot je Sinn Féin, da bi vstopila v vlado in posledic, ki bi jih vstop lahko imel za njih.

 

Vendar so namigovanja, odkar je Mary Lou McDonald februarja 2018 prevzela vodenje Sinn Féina od dolgoletnega predsednika Gerryja Adamsa, da se stranka postopno pomika bliže centru. Enainsedemdesetletni Adams iz Belfasta na severu Irske je predsedoval Sinn Féinu kar 34 let, s tem je eden izmed strankarskih voditeljev z najdaljšim stažem na svetu. Vse do njegovega umika pred dvema letoma so zahodni mediji in številne pomembne osebnosti ogorčeno in nepošteno napadali Adamsa, predvsem zaradi njegove obsežne zgodovine radikalnega boja za državljanske pravice in aktivizma v prvih bojnih vrstah, naperjenega proti britanski kolonialni oblasti in njenim pomočnikom. Adamsova politična prepričanja in njegovo nezaupanje do elite so obravnavali kot grožnje za irski establišment. 

 

Adamsa so 14. marca 1984 skoraj ubili, ko ga je v vrat, ramo in roko ustrelil pripadnik Ulsterske obrambne zveze (UDA), morilske paravojaške skupine, ki jo je podpirala Velika Britanija. Poskus umora Adamsa in treh njegovih kolegov je bil izpeljan ob pomoči britanske vojske in obveščevalne službe. Omogoča vpogled v razmere na terenu v tistem času. Šest tednov pred tem atentatom je Adams ocenil, da ima 90-odstotno možnost, da ga bodo na koncu ubili. Pozneje je preživel še več poskusov atentata, vključno napad z ročno bombo, ki so jo vrgli v njegov dom. 

 

Večino teh incidentov so pometli pod preprogo. Nenavadno je, da je samo pet dni po streljanju leta 1984 Adams hodil naokoli popolnoma oblečen in brez varstva, kar je bil jasen dokaz, da se ni dal ustrahovati. Adams je priznal, da so britanske obveščevalne službe, kot je dejal, "hotele mene in moje tovariše spraviti s poti" s pomočjo lojalističnih privržencev, kot je UDA, ki je opravila umazano delo (kot je to storila tudi drugod).

 

 

Sinn Féin kot (zdrava leva) alternativa

 

Če se vrnemo k volitvam, pomembnega dela irskega prebivalstva ne moremo opisati kot radikalnega ali levo usmerjenega. Kljub nazadovanju Fine Gaela in Fianne Fáil se je več kot 40 % volivcev (skoraj milijon ljudi) odločilo podpreti ti dve stranki, brez ozira na njihovo škodljivo politiko. Nekateri od tistih, ki so izbrali Sinn Féin, tega niso naredili zaradi simpatije do levičarjev, temveč iz frustracije zaradi nesposobnosti tradicionalne stranke in želje po spremembi. Precejšen delež novih volivcev Sinn Féina je na volitvah leta 2016 podprl Fine Gael ali Fianno Fáil.

 

Ključni razlog, da je znaten del irske javnosti skozi generacije ostal previden, je dolgotrajna prisotnost katoliške cerkve v skoraj vsakem kraju, mestu in vasi. Desetletja se je katoliška cerkev trdno oklepala tudi šolskega sistema, ki je vprašljive kakovosti sam po sebi, brez učencev, ki bi bili tudi indoktrinirani skozi krščanstvo rimske dobe, z vso njegovo ponižnostjo in hlapčevstvom. Na Irskem je vpliv katolicizma začel upadati šele v pretekli generaciji, spodkopali so ga škandali in njegova nezmožnost prilagajanja nastajajočim prepričanjem, kot se je razkrilo skozi togo stališče Cerkve na volitvah o legalizaciji splava leta 2018, za katero je glasovalo dve tretjini volivcev. Vseeno ohranja Cerkev na Irskem velik del moči, 36 % ljudi še vedno vsak teden hodi k maši, 78 % se jih opredeljuje za katolike. 

 

Irska je doživela velike spremembe zaradi svoje zemljepisne lege, saj leži poleg Velike Britanije, ki je bila mnogo generacij, vse do zgodnjih let 20. stoletja, eden od vodilnih svetovnih imperijev. Od leta 1801 do 1922 so Irski kot delu "Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske" vladali neposredno iz Londona. Britanska vlada je imela osrednjo vlogo tudi pri drastični zaostritvi največje tragedije v irski zgodovini: Veliki lakoti (1845–1851), v kateri je zaradi množičnega stradanja ali bolezni umrlo več kot milijon ljudi. O teh groznih dogodkih je danes skoraj nemogoče razmišljati v družbi, prepolni hrane vseh vrst. 

 

Osnovni vzrok za Veliko lakoto je bil naraven pojav, krompirjeva plesen, ki je zajela dele Evrope, najhuje Irsko, ki je bila v glavnem odvisna od enega samega pridelka, krompirja, politike, ki jo je vodil London. Razen tega je kapitalistični gospodarski sistem britanske vlade pod premierjem Johnom Russellom in njegovimi namerno mizernimi blažilnimi ukrepi veliko prispeval h katastrofi. Irsko prebivalstvo je leta 1840, pet let pred Veliko lakoto, štelo več kot osem milijonov ljudi. Do leta 1850 je upadlo na pet milijonov, kajti mnogi, ki niso umrli zaradi stradanja in nalezljivih bolezni, so emigrirali v Ameriko

 

London je imel ključno vlogo tudi pri delitvi Irske leta 1921, ki velja še danes – skupaj z netenjem socialnih nemirov, ki so se dogajali na severu Irske od sredine do konca 20. stoletja, ki so povzročili smrti več stotin ljudi, neupravičeno strogost in sektaštvo. Med vojno na severu Irske, ki se je uradno končala leta 1998, so zloglasne lojalistične paravojaške skupine, ki so jih podpirali Britanci, ubile skoraj 900 ljudi, 85,5 % žrtev je bilo civilistov. Treba je priznati, da so se zločini dogajali na obeh straneh, včasih v nasilnih sporih. V jedru tega pretresa je stal duh britanskega gospostva na severu Irske.

 

 

Irska republikanska armada (IRA)

 

Irska republikanska armada (IRA, veja paravojaških organizacij, ustanovljena v začetku 20. stoletja, je bila osnovana kot odgovor na nadzor Londona nad Irsko. Med Irinim obstojem, vključno z njenimi ločenimi skupinami, je bilo narejenih nekaj resnih napačnih sodb, med vojno proti britanski nadvladi pa so se občasno dogajala grozodejstva. Kakorkoli, Irine akcije so bile komaj delček tako uničevalne kot zločini, ki so jih na Irskem povzročili britanski ukrepi. Množični mediji v Britaniji in na Irskem že dolga leta pripadnike Ire opisujejo kot prave kriminalce, kar je daleč od resnice.

 

Medtem čas teče in okoliščine se spreminjajo. Glede na indeks Združenih narodov o človekovem razvoju (HDI) ima zdaj Irska tretji najboljši življenjski standard na svetu, celo višjega od Nemčije, Švedske in ZDA. Kljub uporabnosti ima HDI nekaj pomanjkljivosti in ne upošteva naraščajočega brezdomstva, naraščanja neenakosti, uporabe drog in problemov zaradi iger na srečo. V zvezi s padcem podpore strankama Fine Gael in Fianna Fáil so med razlogi zanj njuna podpora izvajanju ostrih varčevalnih ukrepov, ki so sledili recesiji pred več kot desetletjem. 

 

Poleg tega se je reševanje bank izvedlo na račun prebivalstva, kajti mnogo krivcev, odgovornih za finančni zlom, jo je odneslo brez kazni. Na volilno telo je vplivalo tudi nazadovanje zdravstvenih standardov in namerni napadi na socialno varnost, ki v povezavi z naraščajočimi stroški stanovanjskih najemnin in vzdrževanja hiš dodatno razjedajo demokracijo.

 

 

Irska in globalna kriza

 

Dejansko pa je potekal razredni boj. Splošne posledice le-tega so v Evropi celo hujše kot v Ameriki. Evropska unija je izvajala nepotrebne, samouničevalne ukrepe pod vodstvom avtokratske in neizvoljene trojke (Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad). To pa je destabiliziralo same temelje EU. Vladne stranke so enostavno nepripravljene, ali morda nezmožne, spoprijeti se z omenjenimi krizami v državi, kot je Irska, ki je preplavljena z denarjem – od katerega se največji del steka v zgornjih 10 % družbe.

 

Med volilno kampanjo se je Sinn Féin osredotočila na zadeve, ki so neposredno pomembne za ljudi, kot sta zdravstvena in stanovanjska katastrofa, in v volilnih skrinjicah požela bogate nagrade. Vendar je Sinn Féinova strategija o podnebnih spremembah precej manj spodbudna, po ocenah podnebnih strokovnjakov, vključno z Johnom Sweeneyem, mednarodno priznanim klimatologom, je uvrščena le nekoliko višje od Fine Gael in Fiane Fàil. 

 

Tik pred volitvami je Brexit pomenil glavno skrb le za pičle 3 % irskih volivcev. Brexit se pri strankah in v medijih ni pogosto pojavljal kot osrednja tema, ker ni bil neposredno povezan s ključnimi vprašanji, in že postaja drugotna zadeva. Bolj zaskrbljujoče je, da so bile za samo 6 % vprašanih ljudi podnebne spremembe ključno vprašanje. Pomankanje zavedanja o podnebnih spremembah je vsaj delno posledica endemičnih pomanjkljivosti irske države, ki ji v neobičajni meri vlada kombinacija močnih mednarodnih korporacij in birokracija EU, ki v veliki meri nadzoruje vladno politiko. Medijsko poročanje o klimatskih spremembah, ki je na Irskem nezadostno, je bistveni razlog, zakaj se javnost večinoma ne zaveda, kako zaskrbljujoče so okoljske težave.

 

 

Ali Ircev podnebne spremembe ne brigajo?

 

Podnebne spremembe povzročajo etična in moralna vprašanja, na katera je komaj mogoče zadovoljivo odgovoriti. Irska ima še vedno enega najslabših rekordov podnebnih sprememb v Evropi, kar škodi ugledu države, da ne omenjamo sokrivde v svetovni podnebni krizi. Ni naključje, da Irska, pomemben zobnik v neoliberalnem stroju, hudo zaostaja s svojimi obveznostmi do okolja. V prejšnjem stoletju se je sedemdesetih letih kot odgovor na ljudski aktivizem šestdesetih let pojavila neoliberalna ideologija – med drugim je zelo povečala zasebno moč in koncentracijo bogastva –, ki je bila odločilni dejavnik človekove nesposobnosti, da bi se spopadel s klimatskimi spremembami, ali zmanjšal možnost jedrske vojne.

 

Podnebne spremembe že imajo strašne posledice za prebivalstvo Azije, Afrike in drugod, od katerih je večina najmanj prispevala k temu problemu. Dolga leta je Irska proizvajala več toplogrednih plinov kot 400 milijonov najrevnejšega prebivalstva na zemlji, o čemer se redko poroča. 

Zlasti zgovoren je irski prispevek v Zeleni podnebni sklad (GCF), mednarodni organ OZN, ki so ga ustanovili decembra 2010, da bi iz držav prvega sveta (največje onesnaževalke) pošiljali denar manj razvitim državam za boj proti podnebnim spremembam. Do konca leta 2016 je Švedska v ta sklad prispevala 46,65 evrov per capita, Danska 9,33 evrov, medtem ko je Irska vplačala bednih 0,53 evrov. To kaže brezsramno zaničevanje okolja in tistih, ki najbolj trpijo, kar je klasični znak neoliberalne dobe. 

 

Na Irskem so največja podjetniška davčna nebesa na svetu, pred Singapurjem, Švico in Nizozemsko. Nizka davčna stopnja od dohodkov pravnih oseb – 12,5 % – se brezobzirno izkorišča, zaradi česar država postaja svetišče za močne in neodgovorne multinacionalke (Google, Facebook, Apple itd.), kar je mednarodno dobro znano. Eden prvih izletov premierja (irsko Taoiseach; izg. ti:šhk) Lea Varadkarja v tujino je bil novembra 2017 na zahodno ameriško obalo zaradi "trgovinske misije", kjer se je takoj sestal z vodilnimi Microsofta, Googla, Facebooka in Appla.

 

Kar zadeva tisk, je na Irskem ena najvišjih koncentracij medijskega lastništva katerekoli tako imenovane demokracije, velik delež je v rokah oseb, kot je milijarder Denis O'Brien. Slednji uživa v odnosih z mogočno družino Clinton. Med drugim je prispeval milijone dolarjev v dobrodelni Sklad Billa, Hillary in Chelsea Clinton. Donald Trump, milijarder in takratni predsedniški kandidat, je povezal tekmico Hillary Clinton z O'Brienom, da bi ji tako poskusil škodovati.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 5.168
02/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.551
03/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.859
04/
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
Uredništvo
Ogledov: 1.582
05/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.810
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.673
07/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.482
08/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.486
09/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.424
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 1.074