Komentar

Afganistan: Mirovni dogovor med talibani in Združenimi državami

Dogovor še ne prinaša polnega miru in ne odpravlja povsem medsebojnega nezaupanja, niti ne predstavlja formalnega mirovnega sporazuma, predstavlja pa pomemben korak na poti k njemu. To je vsekakor potrebno pozdraviti. Upajmo, da temu koraku sledi še pomembnejši, tj. dogovor med samimi Afganistanci in s tem dokončni mirovni sporazum. Za sodbo, da je afganistanska vojna definitivno končana, je še prezgodaj.

05.03.2020 00:59
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Afganistan   talibani   terorizem   Pakistan   Abdullah Abdullah   Abdul Ghani Baradar  

Mirovni sporazum bo vsekakor moral pripeljati do nekakšne narodne sprave in dolgoročne stabilnosti v državi, ki je v vojnem stanju že vse od leta 1978. ter tega, da Afganistan ne bo več predstavljal ozemlja,  s katerega bi razne teroristične skupine ogrožale druge države

Do podpisa dogovora 29. februarja 2020 v Dohi, prestolnici Katarja, je prišlo po letu in pol pogajanj med dvema stranema v tej zalivski državi in po tednu dni občutno zmanjšanega nasilja (vojaških akcij) na obeh straneh po vsem Afganistanu. Dogovor, sta podpisala v imenu ZDA veleposlanik Zalmay Khalilzad in v imenu talibanov namestnik vodje Abdul Ghani Baradar. Dogovor še ne prinaša polnega miru in ne odpravlja povsem medsebojnega nezaupanja, niti ne predstavlja formalnega mirovnega sporazuma, predstavlja pa pomemben korak na poti k njemu. To je vsekakor potrebno pozdraviti.

 

Čeprav več tisoč kilometrov stran, se je vojna v Afganistanu dotaknila tudi nas. Pripadniki slovenskih oboroženih sil (in tudi nekaj civilistov) so sodelovali v operaciji oziroma misiji Nata - ISAF in Odločna podpora. Do nje je v okviru boja zoper mednarodni terorizem prišlo z odobritvijo Varnostnega sveta OZN. Trenutno osem pripadnikov slovenske vojske sodeluje pri usposabljanju pripadnikov afganistanskih oboroženih sil. Slovenija je te podprla tudi finančno in z orožjem. Nudila pa je tudi humanitarno in razvojno pomoč, pri čemer je bil še posebej opažen prispevek naših veterinarjev. Afganistanski begunci in migranti pa so preko našega ozemlja skušali priti naprej v Evropo ali pa so pri nas zaprosili za azil.

 

Kaže torej, da bo predsedniku Trumpu oziroma njegovemu pogajalcu, veleposlaniku Zalmayu Khalilzadu (ki je afganistanskega rodu) uspelo, kjer so si njegovi predhodniki polomili zobe, končati "neskončno vojno" v Afganistanu. Kar bo seveda tudi skušal unovčiti na jesenskih predsedniških volitvah. Dejansko gre za najdaljšo ameriško vojno, saj so spopadi trajali skoraj dve desetletji. Talibani so upali, da bo tudi za ZDA na koncu veljalo, da je Afganistan grobišče imperijev. Znano je njihov reklo, da imajo Američani ure, oni pa čas. Tudi ZDA so sprva dajale prednost popolni vojaški zmagi. Spopadi so zahtevali na tisoče žrtev (na ameriški strani okoli 3000 in trilijon dolarjev). Do podpisa dogovora bi moralo priti že septembra lani v ameriškem Camp Davidu, pa je v napadu talibanov nekaj dni pred tem izgubil življenje ameriški vojak. To pot so se v dneh pred podpisom geste dobre volje več ali manj spoštovale in sovražnosti dejansko zmanjšale. Pomembno je tudi, da proces podpira sosednji Pakistan, kjer so bili v preteklosti talibani deležni močne podpore.

 

Po do sedaj znanih podatkih naj bi ZDA na podlagi dogovora v 135 dneh po podpisu zmanjšale število svojih sil z 12000 na 8600. Nadaljnja zmanjšanja naj bi sledila v naslednjih mesecih, do polnega umika pa naj bi prišlo v 14 mesecih. Ameriške sile bi med tem še vedno sodelovale v preganjanju pripadnikov Al Kaide in Islamske države in tudi nadaljevale z usposabljanjem afganistanskih oboroženih sil. Tej najbolj revni azijski državi bodo ZDA še naprej nudile tudi ekonomsko pomoč. Z umikom Američanov bi se seveda končala tudi Natova misija. Potrebno je dodati, da podpisanega dogovora ne gre razumeti le kot dogovora o umiku ameriških sil, ampak, kot rečeno, kot prvi korak na poti k miru. Američani niso pozabili na svoj brezglavi in ponižujoči umik ob koncu vietnamske vojne pred desetletji in takojšen padec južnovietnamskega režima, ki so ga podpirali. Zmanjšanje števila ameriških vojakov in tudi ukinitev sankcij bo tako sledilo izpolnjevanju dogovorjenih pogojev na strani talibanov. Od njih se v prvi fazi pričakuje, da bodo ustavili napade na sile ZDA, druge tuje sile in tudi na pripadnike afganistanskih oboroženih sil. Prekiniti bodo morali z dajanjem zatočišč pripadnikom Al Kaide in Islamske države. (Naj spomnimo, da so ZDA v Afganistanu posredovale potem, ko je Al Kaida, ki je imela zatočišče v Afganistanu pod talibanskim režimom, leta 2001 v ZDA izvedla znane teroristične napade z več tisoč žrtev). Kakšne velike ljubezni med Talibani in Islamsko državo pa tudi sicer do sedaj ni bilo. Vzporedno s tem naj bi se v 10-15 dnevih po podpisu dogovora tudi pričela mirovna pogajanja med Talibani, afganistansko vlado in drugimi predstavniki afganistanske družbe. Ta predstavljajo najtežji del mirovnega procesa in naj bi se končala z dejanskim mirovnim sporazumom. Istočasno s pogajanji bi prišlo tudi do izmenjave ujetnikov in sicer najmanj 5000 talibanov in 1000 pripadnikov afganistanskih oboroženih sil.

 

Tako v Afganistanu kot zunaj njega vsi z omenjenim procesom niso zadovoljni in ne gre izključiti, da ga ne bodo ovirali. Možne so takšne ali drugačne provokacije. V vojni so nekateri kovali dobičke. V vladi predsednika Ghanija se bodo nekateri le stežka sprijaznili z izgubo vodenja države. Tudi med talibani se jih kar nekaj ne želi povsem odreči orožju in zopet drugi zahtevajo takojšnji in brezpogojni umik ZDA. Odveč je seveda omenjati nasprotovanje pripadnikov Al Kaide in Islamske države. Vprašanje je, kako bo ravnal sosednji Iran in ali bo Pakistan ostal pri podpori. Zanj je izredno pomembno, da je Afganistan po koncu vojne nevtralna država. Pogajanja afganistanske vlade s talibani bodo torej vsekakor trd oreh. Trenutno niti ni povsem jasno, kdo jo predstavlja. Na predsedniških volitvah pred meseci naj bi zmagal dosedanji predsednik Ashraf Ghani, vendar mu to njegov dolgoletni tekmec Abdullah Abdullah oporeka. Sestavil naj bi svojo vlado. Talibani so afganistanski vladi vse do nedavnega zanikali legitimnost, bila bi naj lutka v ameriških rokah in se z njo niso bili pripravljeni pogovarjati. Sedaj, ko to predvideva njihov dogovor z Američani, pa zahtevajo njeno temeljito razširitev oziroma večjo reprezentativnost. 

 

Pogajanja med Afganistanci naj bi torej pripeljala do pravega, dokončnega mirovnega sporazuma in do politične rešitve ter s tem do vključujoče vlade. V njej bi seveda ustrezno mesto dobila tudi talibanska stran. Nihče pa ne bi smel imeti monopolnega položaja. Pogajanja se znajo zavleči. Talibani si želijo obnove islamskega emirata, kar pa večina Afganistancev zavrača. Nesprejemljiv je tudi za sosednje države. Vladna stran pa bo skušala zadržati nekatere pridobitve zadnjih let na področju šolstva, zdravstva, človekovih pravic, pravic manjšin in še posebej pravic žensk ter seveda splošne demokratične volitve. Mirovni sporazum bo vsekakor moral pripeljati do nekakšne narodne sprave in dolgoročne stabilnosti v državi (v vojnem stanju je vse od leta 1978 dalje) ter tega, da Afganistan ne bo več predstavljal ozemlja, s katerega bi razne teroristične skupine ogrožale druge države. Za ZDA je slednje bistvenega pomena. Če temu ne bo tako, bo začeti mirovni proces propadel. Govoriti, da je afganistanska vojna definitivno končana, je še prezgodaj.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.366
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.934
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.576
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.238
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.547
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.404
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.919
08/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 792
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.120
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 922