Razkrivamo

Janševa vlada in javne finance: Koalicijska pogodba je resda radodarna, toda proračunske omejitve so znane

Po torkovi izvolitvi Janeza Janše za mandatarja je izvolitev nove koalicijske vlade le vprašanje časa. Kaj v tem kontekstu prinaša koalicijska pogodba bodočih vladnih partnerjev? Če pogledamo osnovne opredelitve, gre pravzaprav za nadaljevanje dosedanje politike, saj nihče ne tvega kakšnih večjih premikov, niti ne ve, s kakšnimi konkretnimi zakonskimi spremembami bi to dosegel. Glavne usmeritve koalicijske pogodbe bi lahko razdelili v dve skupini: (1) načelne usmeritve v izboljšanje razmer, pod večino katerih bi se verjetno lahko vsak podpisal, saj so v primeru implementacije samo dobrodošle, ter (2) nove, dodatne ugodnosti prebivalstvu preko davčnih razbremenitev ali dodatnih izplačil. Naš sodelavec Bine Kordež je analiziral predvsem finančne posledice za proračun, kajti predlagane rešitve in novosti bi javne finance obremenile za nekaj milijonov evrov pa vse do 170 milijonov evrov.

03.03.2020 23:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   vlada   javne finance   koalicija   proračun   pokojnine   povprečnine   trošarine   ZZZS   bolniška   ZUJF

Fotografiji: Mediaspeed

Realizacija zapisanih obvez in dogovorov koalicijske pogodbe bo objektivno lahko javne finance samo dodatno obremenila. To bo še toliko težje, ker se bodo gospodarske razmere prej poslabšale kot obratno. A splošno poslabšane razmere v svetovni ekonomiji odpirajo vprašanja o upravičenosti strogih proračunskih omejitev in o nujnosti fiskalnih stimulansov. Mogoče je to celo prilika za večje trošenje, čemur bo težje nasprotovala tudi opozicija.

Pri ocenjevanju dela dosedanje vladne koalicije pod vodstvom Marjana Šarca smo najpogosteje brali očitek, da vlada ni sprejela nobenih strukturnih reform, da ni izkoristila ugodnih gospodarskih razmer za kakšne zahtevnejše spremembe, na drugi strani pa je delila "bombončke" v obliki dodatnih ugodnosti prebivalstvu. Ti očitki so pričakovano prihajali iz opozicijskih vrst, podobne ocene pa smo lahko spremljali tudi s strani preostalega medijskega prostora, ne glede na "barvo". Dejansko je bilo v zadnjih dveh letih sprejetih kar nekaj davčnih razbremenitev, dodatnih socialnih ugodnosti, prišlo pa je tudi do hitrejše rasti plač v javnem sektorju. Učinki teh ugodnosti so ali bodo znašali (obremenjevali javne finance) v višini vsaj kakih 300, 400 milijonov evrov na letni ravni (odvisno od tega, kako jih izračunavamo). Seveda želi biti vsaka stranka in koalicija všečna ljudem in ugodne gospodarske razmere (višji proračunski prilivi) so vladi omogočili uveljavitev omenjenih ugodnosti. Tudi sam menim, da so bili ukrepi s stališča javnih financ upravičeni in dokaj uravnoteženi, seveda pa bi po mnenju nekaterih lahko dodali še kako ugodnost, drugi pa bodo raje zagovarjali znižanje davkov. Drži pa, da ni bilo sprejetih kakih reformnih ukrepov - a razen načelnih usmeritev, tako ali tako nihče ne navede točno, s kakšnim ukrepom ali zakonom bi razrešil nekatere najbolj izpostavljene težave (denimo čakalne vrste v zdravstvu ali birokratizacijo in podobno). 

 

In kaj v tem kontekstu prinaša koalicijska pogodba predvidoma novih vladnih partnerjev? Če pogledamo osnovne opredelitve, gre pravzaprav nadaljevanje dosedanje politike (tudi zato, ker nihče ne tvega kakšnih večjih premikov, niti ne ve, s kakšnimi konkretnimi zakonskimi spremembami bi to dosegli). Glavne usmeritve iz pogodbe bi lahko razdelili v dve skupini:

 

(1) načelne usmeritve v izboljšanje razmer, pod večino katerih bi se verjetno lahko vsak podpisal, saj so v primeru implementacije samo dobrodošle (navajam nekaj najbolj ključnih):

 

    • kakovostno in vsem dostopno javno zdravstvo in skrajšanje čakalnih vrst,

    • večji nadzor nad porabo sredstev v zdravstvu,

    • preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja,

    • ustanovitev demografskega sklada,

    • vzpostavitev stanovanjske sheme in gradnja najemniških stanovanj,

    • prenova plačnega sistema javnih uslužbencev,

    • vzpostavitev instančnega sistema v sodstvu, po katerem bodo višja sodišča odločala in ne samo vračala v ponovno sojenje na nižje instance,

    • ustanovitev specializiranega sodišča za pregon najtežjih oblik gospodarskega kriminala,

    • investicije v kulturno in športno infrastrukturo,

    • krepitev ugleda Slovenije v EU in svetu,

    • ohranjanje zadostnih obdelovanih površin v kmetijstvu,

    • povečanje samopreskrbe,

    • hitrejše in učinkovitejše črpanje EU sredstev,

    • nadgradnja davčnega sistema,

    • postopno uvajanje naborniškega sistema,

    • učinkovito varovanje državne meje (spoštovanje azilnega postopka),

    • ureditev razmer v policiji ...

 

 

(2) nove (dodatne) ugodnosti prebivalstvu preko davčnih razbremenitev ali dodatnih izplačil:

 

    • dodatna uskladitev pokojnin za 1,5 odstotne točke ob ugodni rasti v 2020,

    • dvig odmernega odstotka za upokojitev za moške na 63,5 % že v 4 letih,

    • ponovna uvedba seniorske olajšave v višini 1.500 evrov,

    • postopen dvig minimalne pokojnine za polno delovno dobo na nivo praga revščine,

    • brezplačni vrtec za drugega in naslednje otroke,

    • univerzalni otroški dodatek,

    • dvig povprečnin za občine na 624 evrov v 2020 in na 628 evrov v 2021,

    • davčna razbremenitev nagrad, delniških opcij,

    • oblikovanje konkurenčne trošarinske politike za naftne derivate (sprostitev cen naftnih derivatov?), 

    • proučitev možnosti skrajšanja bolniške odsotnosti v breme delodajalcev,

    • možna tridnevna bolniška odsotnost brez obiska zdravnika (do 9 dni letno) ...

 

 

V svojih pisanjih praviloma analiziram samo številčne podatke, zato tudi tokrat nekaj o konkretnih finančnih učinkih predlaganih "bombončkov" nove vladne koalicije. Pri tem je bilo zanimivo, da v nobenih medijih nisem zasledil kakih tovrstnih ocen niti dilem v vzdržnosti teh predlogov oziroma očitkov o "kupovanju" volivcev.

 

 

Koliko bi nas stale višje pokojnine

 

Obljuba o dodatnem zvišanju pokojnin je po zadnjih podatkih o nižji gospodarski rasti manj zavezujoča. Nakazuje se namreč, da bomo letos težko presegli 2,5-odstotno gospodarsko rast, kar bi prineslo dodatno uskladitev pokojnin. Konkretni predlog obremenjuje javne finance za dodatnih 70 milijonov evrov letno (poleg okoli 40 milijonov evrov, kar je sprejela že prejšnja vlada). Glede na vse zaostanke pri usklajevanju pokojnin bi bila ta korekcija upravičena tudi ob manjši gospodarski rasti, finančno pa ni tako problematična (posebno upoštevaje zaostajanje rasti pokojnin ter glede na to, da večji izdatki za pokojnine pomenijo istočasno večjo potrošnjo in tudi več javnofinančnih prihodkov, tako da je neto učinek na proračun nižji).

 

Predlog hitrejše uskladitve odmernih odstotkov bi javne finance čez nekaj let dodatno obremenil za kakih 7 milijonov evrov letno. Tudi to ni kak večji znesek, seveda pa že obstoječi predlog postavlja nove moške upokojence v precej boljši položaj kot tiste, ki so se upokojili zadnja leta (vsa leta v pokoju bodo prejemali za kakšno desetino višjo pokojnino).

 

 

Koronavirus bo povečal nevarnosti globalne gospodarske krize, teoretično bi jo lahko celo sprožil.

 

 

Ponovna uvedba seniorske olajšave "prevedeno" pomeni, da bi okoli 10.000 upokojencev z najvišjo pokojnino mesečno prejemalo nekaj deset evrov višji znesek. Proračun bi to obremenilo za okoli 2 milijona evrov letno. Če pri visokih pokojninah ta popravek ni pogojen, je pri dvigu najnižjih pokojnin do praga revščine več previdnosti ("odvisno od proračunskih možnosti"). Dvig vseh starostnih pokojnin na najmanj 600 evrov bi javne izdatke obremenilo za preko 170 milijonov evrov letno. Seveda je veliko nižjih pokojnin tudi zaradi krajše delovne dobe in zanje minimum ne bi veljal, vseeno pa bi bila takšna uskladitev visok zalogaj.

 

 

Brezplačni vrtec, povprečnine in trošarine

 

Lani je bilo iz občinskih proračunov plačano 302 milijona evrov za subvencioniranje vrtcev. Dodatno polno subvencioniranje vrtca za vse otroke bi verjetno pomenilo najmanj 100 milijonov evrov dodatnih javnofinančnih izdatkov. Danes imamo pri finančni podpori za otroke sistem, po katerem slabše plačani dobivajo otroške dodatke (do okoli 100 evrov mesečno na otroka), bolje plačani pa zaradi olajšav za otroke pri plačilu dohodnine za približno enak znesek višjo plačo. Te olajšave sicer veljajo za vse zaposlene, a slabše plačani že danes ne plačujejo dohodnine in zato jim te olajšave skoraj nič ne koristijo. Glede na takšno stanje bi bilo vsekakor najbolj enostavno, da bi vsi otroci dobili kakih 100 evrov univerzalnega otroškega dodatka. Če bi to uvedli z istočasno ukinitvijo olajšav pri plači za otroke, večjih učinkov na javne finance pravzaprav ne bi bilo, sistem izplačila pa bi bil precej bolj enostaven. Seveda pa bi to pomenilo nekoliko nižje plače ljudi, ki danes koristijo te olajšave (povprečna plača bi se statistično znižala vsaj dober odstotek).

 

Predlagani dvig povprečnin za občine ima najbrž vsaj nekaj deset milijonov evrov učinka (za izračun ni na voljo dovolj podatkov). Enako velja za morebitno davčno razbremenitev dodatnih nagrad in izplačil, a kakršenkoli predlog že bo, bo najbrž tudi pomenil nekaj deset milijonov evrov zmanjšanja davčnih prilivov.

 

 

Mandatar Janša in njegovo verjetni finančni minister Andrej Šircelj.

 

 

Z izrazom "oblikovanje konkurenčne trošarinske politike" je verjetno mišljena sprostitev cen naftnih derivatov, kar je bila že dolgo želja gospodarskega ministr(stv)a, a je to finančno ministrstvo do sedaj blokiralo. To je od navedenih edini ukrep, ki bi javne finance nekoliko okrepil, predvsem pa zvišal dobičke naftnih družb, plačalo pa bi prebivalstvo (seveda pa bi potem prebivalci lahko izbirali, kje bodo za derivate plačevali več, kot argumentirajo zagovorniki sprostitve cen).

 

 

Dolgotrajne bolniške

 

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je lani izplačal 378 milijonov evrov boleznin za odsotnost preko 30 dni bolniške. Bolniška nad 30 dni predstavlja dobro polovico vse bolniške odsotnosti (6,5 delovnih dni povprečno na zaposlenega od skupnih 12 dni). Prvih 30 dni plačajo podjetja sama, ostalo pa gre iz zdravstvenega prispevka. Samo 10 dni premika iz bremena podjetij v breme ZZZS bi torej pomenil preko 100 milijonov evrov večje izdatke za ZZZS in dvig dosedanje skupne stopnje prispevkov ZZZS za 0,5 % (na 13,4 %). V povprečju to podjetja ne bi dodatno obremenilo, ker bi imela manj tekočih izdatkov za bolniške, seveda pa bi dodatno povečalo obseg javnofinančnih prihodkov in izdatkov. 

 

Zanimiv pa je predlog, da bi posamezniki lahko dobili bolniško do 3 dni oziroma skupaj 9 dni na leto brez kakega potrdila zdravnika. Predlog je sicer zamišljen dobronamerno, da se razbremeni administriranje, a odprto bo vprašanje, kako kontrolirati upravičenost odsotnosti. Verjetno ni potrebno navajati, kako hitro bi marsikdo izkoristil to možnost. Trenutno koristijo zaposleni v povprečju 5,5 bolniških dni v breme delodajalca na leto, s tem ukrepom pa bi dali zaposlenim "bianco" menico za koriščenje dodatnih 9 dni (!). Ocenjevanje, koliko bi bilo zaradi tega več bolniške odsotnosti (in stroškov), je seveda čista špekulacija, a močno dvomim, da bi bil ostal obseg bolniške enak.

 

 

Več ugodnosti, slabše za proračun

 

Tudi skoraj vsi navedeni konkretni predlogi iz druge skupine so torej vredni podpore (tudi s strani Levice najbrž ne bo zadržkov). Nekateri so sploh upravičeni ali celo nujni - a srečali se bomo z omejitvami javnih financ. Že sprejete ugodnosti v mandatu prejšnje vlade so kar precej posegle v javne finance, novi predlogi pa proračunsko sliko dodatno poslabšujejo. Med konkretnimi spremembami so navedene samo obremenitve proračuna in niti ene, ki bi povečala prilive ali znižala druge odlive. Mogoče je nekaj prostora med načelnimi usmeritvami (npr. racionalizacija in debirokratizacija javne uprave), a dosedanje izkušnje katerikoli vlade praviloma kakih večjih rezerv niso našle (tudi zloglasni ZUJF je pravzaprav samo zmanjšal omenjene ugodnosti, katere naj bi sedaj izboljšali).

 

Realizacija zapisanih obvez in dogovorov koalicijske pogodbe bo objektivno lahko javne finance samo dodatno obremenila (in odstopila od enega ključnih ciljev "znižanje javne porabe"). To bo še toliko težje, ker se bodo gospodarske razmere prej poslabšale kot obratno. A splošno poslabšane razmere v svetovni ekonomiji vse glasneje odpirajo vprašanja o upravičenosti strogih proračunskih omejitev in o nujnosti fiskalnih stimulansov. Mogoče je to celo prilika za večje trošenje. Posebno, ker bo temu težje nasprotovala tudi nasprotna stran (opozicija).

 

Za konec pa v spodnji tabeli še nekaj konkretnih številk, za katere namene smo lani porabili 18,97 milijarde evrov (39,5 % BDP) javnih izdatkov po konsolidirani bilanci javnega financiranja. O teh izdatkih je seveda vedno veliko načelnih debat, konkretnega pa bolj malo. Levo je struktura skupnih izdatkov, desno pa so navedeni podrobneje še vsi transferji prebivalstvu, vključno s pokojninami.

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
21
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.439
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.347
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.177
04/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.643
05/
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.851
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.524
07/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.189
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.289
09/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.382
10/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 10.514