Komentar

Neestetsko je, da bi umetnik postal korporacijski svetovalec ali svetovalec politični stranki

Čisto vsaka politika je sama po sebi ostudno barbarstvo, je mračnjaško priseganje totaliteti, ki dolgoročno človeku iznakazi njegovo duhovnost. Politika se z lažjo zakonov in zakonodaje pretvarja, da predstavlja nenasilno urejanje in udejanjanje medsebojnih odnosov. A vedno ta ista politika z izdajstvom (etosa) prej ali slej začne sekati glave v prensenem in dobesednem smislu.

07.03.2020 23:33
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Edvard Zajec   računalniška umetnost   Aleksander Rojc   Matej Mljač   avantgarda   Kristina Pranjič

Foto: Muzej sodobne umetnosti

Prosim bralca komentarja, da še enkrat prebere uvod komentarja.

Toliko za uvod in o politiki nasploh. Vstopna točka v komentar: Živimo v eksperimentalnem času, v izjemno pomembnem obdobju, ki bo nedvomno vplivalo na vektorialnost XXII. stoletja. V naši hardverski resničnosti je prepolno programov, ki nam bodo določali način našega bivanja. Mrežili in mapirali nas bodo. Že danes je na razpolago ogromen register formativnih fikcij, namenjen digitalnim-evolucionistom. Seveda se nam s tem odpirajo nove umetniške perspektive. V medprostoru teh dveh paralelnih diagonal (digitalno-evolucijsko) biva potencialna umetniška prisotnost.

 

 

I. Izjava Edvarda Zajca o človeškem elementu v umetnosti: Od impresionizma dalje se ob vsakem umetniškem preobratu ljudje sprašujejo, kam je šel človeški element, kje so stari dobri mojstri, ki so znali postaviti na platno svet, kot ga vidimo v resnici. A kaj je resnica? Resnica, je približno kot denar, ima svojo vrednost v nekem času in prostoru. Izven tega postane zgodovina. Isto lahko rečemo o človeškem elementu. Tudi ta ni dan enkrat za vselej kot narava, ampak se prilagaja novim okoliščinam. Problem vsake generacije je prav v tem, da obseže s človeško dimenzijo stvarnost, ki jo spotoma oblikuje. Čim bolj se stvarnost oddaljuje od narave ali čim bolj postaja umetna, grajena po človeku, tem bolj tenkočutno je treba slediti razvoju, da ohranimo človeško zavest in s tem pravilno ravnotežje z naravo. Prvine človeškega elementa v mojem delu so prav v tem soočanju med danim in umetnim.

 

 

Vsak dan se soočamo z različnimi digitalnimi eksperimenti, ki se iz testnega krvavega roba selijo v svet uporabe (Angewandte Kunst). Umetniki se z lastno umetniško prakso vgrajujejmo v navidezno resničnost, ta pa s pomočjo povratne zanke spreminja tako našo stvarnost kot umetniško formativnost. Pojavlja se vprašanje, kako preoblikovati tisto, kar so historični avantgardisti in neoavantgardisti že izoblikovali. Kako z njimi še bolj funkcionalizirati digitalne vsebine?

 

Ne morete si predstavljati, kako sem bil vznemirjen, ko sem nedolgo tega dobil neposredno iz tiskarne knjigo pisem Edvarda Zajca. Tri desetletja jih je pošiljal iz ZDA, iz Syracuse v Trst svojemu prijatelju v boju za lepoto sveta, pianistu Aleksandru Rojcu. Dopisovati sta si začela leta 1980. Edvard pa je začel s svojim računalniško-vizualnim eksperimentiranjem že enjast let prej. S svojim vizualnim eksperimentiranjem se je vpisal med svetovne pionirje računalniške umetnosti. Oblikoval je prve računalniško-umetniške strukture.

 

 

Moj današnji komentar se naslanja na interpretativno logiko umetnosti, izhajajočo iz njegovih 88 pisem od dvesto ohranjenih in trenutno znanih. Na tem mestu bi se zahvalil Aleksandru Rojcu, da je ohranil za vse nas! Poleg tega pa še arhitektu Mateju Mljaču za njegov izvrsten intervju z Edvardom Zajcem v časopisu Delo.

 

 

Zajčeva umetniško-računalniška poetika je intenzivno delovala pri spreminjanju sveta v zadnji tretini XX. stoletja. Z računalniško umetnostjo nas je globinsko povezal s tradicijo historične avantgarde. Revolucionarna računalniška umetnost nas je povezala z razumevanjem algoritmov, supremacij in funkcij. Funkcionalnost je še vedno pomembna zahteva četrte industrijske revolucije.

 

 

II. Izjava Edvarda Zajca o funkcionalnem (arhitektura - virtualnost): Še vedno lahko v grobem trdimo, da je forma le posledica funkcije. Uporaba tehnologije kot zgolj orodja za fascinacijo in prepričljivost projekta je premalo. Ko govorimo o procesu nastajanja ideje, govorimo predvsem o prisotnosti kontrole. To je zelo blizu znanstvenemu pristopu. Mene zanima stik med virtualnostjo, ki jo omogoča nova tehnologija in konkretnostjo prostora (arhitekturnega prostora, op. avt.). Gre za vmesni člen ali interface ... Filozofa Guatari in Derrida sta postavila vprašanje: verjeti v realizacijo možnega ali aktualizacijo virtualnega? V istem hipu pomeni obe smeri interakcije. Interface med obema je bistven ... Novi računalniški jeziki temeljijo prav na tem, da vzpostavljajo vmesne člene... Človek gre ven iz škatel, gre stran od miške in kot telesa vstopamo v ambient. In arhitektura je ravno to. Ambient. Ne gre za prehod iz virtualnega v fizični prostor, amapk za to vmesno stanje, ki postane orodje in je zmožno kontrole in spajanja obeh v eno telo.

 

 

Naj vas opomnim, da se pri Edvardu Zajcu umetnine manifestirajo kot geometrične in optične slike, kot animacije ali kinetični lumino objekti. Vprašanje smisla umetnosti je paradoksalno razpeto med objektom nič in optimalizacijo družbenih stanj. Tudi zato je neestetsko, da bi umetnik postal korporacijski svetovalec ali svetovalec politični stranki. Za takšno pozicijo se je Edavrd Zajec boril do zadnjega - bita.

 

 

III. Izjava Edvarda Zajca o kategorični spremembi v umetnosti: Andy Warhol v bistvu ni v umetnosti naredil velikega koraka. Vzel je Duchampa in njegovo idejo prenesel v polje oglaševnja. Konzervo za grah je multipliciral in jo postavil v galerijo. Tako kot je Duchamp postavil pisoar, najdeni predmet, v galerijo. Postavil ga je v drugo okolje in s tem na novo definiral umetniški objekt. To v umetnosti ni veliko dejanje. Vse je bilo preveč napihnjeno. Namesto, da bi se spoprijel s tehnologijo, gre zgolj za razvpito umetniško dejanje.

 

Tudi zato je avantgardno umetniško delovanje tako pomembno, da vsako naslednjo modernistično generacijo opozori na njeno možno etično-estetsko nezvestobo. To se ji z lahkoto zgodi z oblikovanjem dekorativnih znakov. Časovna vstopna točka: Šestdeseta leta. V tistem časovnem obdobju je bilo v Zagrebu na ogled (1961-1973) pet pomembnih razstav Novih tendenc, ki so usmerjale svoj pogled v odnos do nastajajočih tehnologij. Četrta razstava Novih tendenc (1968–1969) je vključevala v svoj program Računalniške in vizualne raziskave. Edvard Zajec je bil s svojimi računalniškimi grafikami njen pomemben akter.

 

 

Informatrixi sedemdesetih let. V teh letih so bili že računalniško proizvedeni animirani filmi, ki so bili delno izdelani z računalniškimi programskimi jeziki. Od osemdesetih let naprej, ko sta si začela Edvard Zajec in Aleksander Rojc dopisovati, pa vse do leta 2000, smo računalniško umetnost razumeli kot tisto, ki je za svoj izraz uporabljala digitalne tehnologije. Tako je bilo vse do Edvardove smrti leta 2018. Njegove računalniške umetnine še danes delujejo znotraj muzejskega časa; so interaktivne in generativne.

 

Leta 2020 je potrebno računalniško umetnost obravnavati v kontekstu umetnostno-zgodovinskih vektorjev razvoja. To, kar danes razumemo kot računalniško umetnost, je vpeto v večplastne zgodovinske vektorje. Eden od teh umetnostno zgodovinskih vektorjev izhaja iz navodil in algoritmov, ki povezuje zgodnje umetniško računalniške oblike, ki temeljijo na tehnoloških izumih (Bauhaus) in poučevanju umetnosti (Černigoj), izhajajoč iz historične avantgarde (Malevič).

 

Že zaradi grozljive iskušnje historične avantgarde je pomembno ohranjati kritično distanco do političnega. Izhajati je potrebno iz malevičevske pozicije enotenja in ničenja. Dr. Kristina Pranjič pravi (po zapisku): Konstruiranje možne prisotnosti v materialnem je upor utopičnemu kot možna realizacija projekcije po propadu utopije. Zato prosim bralca komentarja, da še enkrat prebere uvod komentarja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
11
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Spregledano poročilo Združenih narodov: Rusija je odgovorna za vojne zločine v Siriji!
11
11.03.2020 05:00
Tako v svojem poročilu ugotavlja preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice. Poročila, ki je bilo objavljeno v začetku ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,816
02/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,553
03/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,399
04/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,204
05/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,432
06/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,304
07/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,139
08/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,334
09/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,238
10/
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,178