Razkrivamo

Svet za nacionalno varnost ni figov list za katastrofalni "krizni menedžment" Šarčeve vlade

Svet za nacionalno varnost, ki ga je za ponedeljek sklical premier v odstopu Marjan Šarec, je prva resna poteza njegove vlade v spopadanju z grozečo epidemijo koronavirusa. Seje bržkone ne bi bilo brez pritiska njegovega naslednika Janeza Janše, zaradi česar je Šarec naposled zavedel, da se kot premier v kriznih razmerah ni ravno izkazal, če smo zelo prizanesljivi. In če ima še kakšne politične ambicije, potem je zanj najbolje, da se čim prej umakne iz reflektorjev medijev in prepusti svojim naslednikom, naj se soočijo z najhujšim izzivom za nacionalno varnost po letu 1991. Kajti epidemija koronavirusa, ki grozi Sloveniji, je natanko to: ne glede na vsa relativiziranja in norčevanja o tem, kako da gre "le za malce hujšo gripo", približno 15 % obolelih potrebuje bolnišnično oskrbo. Koliko okuženih lahko prenese slovenski zdravstveni sistem, ki naj bi ta hip razpolagal z nekaj deset prostimi posteljami za tovrstne "izredne primere", da ne bo kolapsiral? Število bolnišničnih postelj je izjemno pomemben podatek pri analizi smrtnosti zaradi koronavirusa. Južna Koreja, ki je glede na statistiko OECD iz leta 2017 druga na svetu po številu bolnišničnih postelj (prva je Japonska), ima dejansko relativno nizko smrtnost med okuženimi za novim koronavirusom, četudi je število okuženih najvišje na svetu (izven Kitajske kot primarnega žarišča tega virusa): 50 mrtvih na 7300 okuženih. Italija, na drugi strani, ima skoraj enako število okuženih kot Južna Koreja, vendar kar sedemkrat več mrtvih (!). Ne le zaradi demografske slike, pač pa tudi zaradi zdravstvenega sistema. In kje je tu Slovenija?

09.03.2020 00:30
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   koronavirus   vlada   Marjan Šarec   Italija   bolnišnice   OECD   Južna Koreja   Svet za nacionalno varnost   NIJZ   Aleš Šabeder   Nina Pirnat

Foto: posnetek zaslona

Novi koronavirus je največji preizkus za slovensko državo po letu 1991. Na nek način se ponavlja tista Kučanova izjava, da nič več ne bo tako, kot je bilo.

Število bolnišničnih postelj je izjemno pomemben podatek pri analizi smrtnosti zaradi koronavirusa. Južna Koreja, ki je glede na statistiko OECD iz leta 2017 (vir) druga na svetu po številu bolnišničnih postelj (prva je Japonska), ima dejansko relativno nizko smrtnost med okuženimi za novim koronavirusom, četudi je število okuženih najvišje na svetu (izven Kitajske kot primarnega žarišča tega virusa): 50 mrtvih na 7300 okuženih. Italija, na drugi strani, ima skoraj enako število okuženih kot Južna Koreja, vendar kar sedemkrat več mrtvih (!). Ne le zaradi demografske slike, pač pa tudi zaradi zdravstvenega sistema. Države, ki imajo relativno dobro urejen sistem bolnišničnih posteljnih kapacitet (tj. število postelj na 1000 prebivalcev), so ob Japonski (7,8) in Južni Koreji (7,2) še Nemčija (6,0), Litva, Avstrija, Belgija, Slovaška, Poljska, Madžarska in Slovenija (4,2). Italija je precej nižje na lestvici (komaj 2,6 postelje na 1000 prebivalcev).

 

Ob številu postelj za primere hospitalizacij okuženih za novim koronavirusom je pomemben podatek tudi doslej nadpovprečno pogost prenos okužbe od bolnikov na zdravnike oziroma drugo medicinsko osebje. Po dosedanjih raziskavah je prenosljivost koronavirusa visoka, umrljivost pa še vedno relativno nizka (vseeno pa precej višja od "navadne gripe"!). Zaradi izjemno hitrega širjenja je virus v le nekaj tednih iz žarišča na Kitajskem dosegel praktično vso zemeljsko oblo. Slovenija je prišla na vrsto relativno pozno, kar je posledica slabih letalskih povezav, vseeno pa se virusu nismo mogli izogniti zaradi bližine severne Italije, ki je postala drugo oziroma tretje največje žarišče koronavirusa na svetu (največje je še vedno v kitajski provinci Hubei). Dejansko je bilo že od začetka februarja, ko se je začela epidemija v severni Italij, jasno, da je le vprašanje časa, kdaj se bo prvi primer okužbe pojavil v Sloveniji.

 

 

Statistika OECD (2017): Število postelj v bolnišnicah na 1000 prebivalcev.

 

 

Za državo in njen aparat je oteževalna okoliščina zlasti medvladje, torej obdobje med odstopom prejšnje vlade in izvolitvijo nove. Vlada Marjana Šarca se s koronavirusom dolgo ni zares spopadla, piarovsko je poskušala neprepričljivo minimalizirati nevarnost, ki jo predstavlja, vendar je spregledala, da je vnos virusa neizbežen in da je edina strategija ta, da začne pripravljati logistične ukrepe za najslabši scenarij, torej izbruh epidemije tudi v Sloveniji. Do tega na srečo do tega trentka resda še ni prišlo, vendar ni nujno, da bo tako tudi ostalo. Šestnajst uradno okuženih v nedeljo zvečer ne pomeni, da ni med ljudmi še več obolelih, ki pa se ne počutijo tako slabo, da bi poiskali zdravniško pomoč. Ali je 16 dovolj velika številka, da lahko sproži epidemijo, pa je seveda retorično vprašanje za epidemiologe.

 

 

Nujne menjave na NIJZ

  

Bodoča vlada, ki naj bi jo v naslednjih dneh tednih potrdili v državnem zboru (zaradi napol izrednih razmer bi bilo smiselno proceduro pospešiti), se torej vsaj tokrat ne bo prednostno ukvarjala s standardnimi kadrovskimi menjavami, denimo direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA), kajti glede na zaostrene razmere, ki jih prinaša zelo možna epidemija koronavirusa, bo treba nemudoma zamenjati vodstvo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), kjer je direktorica Nina Pirnat, sicer kader Cerarjeve ministrice za javno zdravje Milojke Kolar Celarc.

 

Prav zaradi katastrofalnega komuniciranja NIJZ z javnostjo se je še pred uradno potrditvijo prve okužbe s koronavirusom zaupanje javnosti v to institucijo in državo kot tako dobesedno podrlo, po socialnih omrežjih in tudi v nekaterih medijih pa je začelo krožiti več različnih "resnic" o dejanskih podatkih. Pirnatova je podobno kot poslovodeči minister za zdravje Aleš Šabeder v situacijo s koronavirusom padla povsem nepripravljena, brez ustrezne komunikacijske strategije in načrtom kriznega piarja. Presenetljivo je predvsem to, da se vlada niti po prvih in zelo bolečih flopih ni ničesar naučila in je do nedelje zvečer še vedno delovala, kot da nima povsem natančnih informacij o poteku širjenja virusa, niti ni čisto prepričana, kaj naj bo naslednji korak, ki bo potreben za zaščito javnega zdravja.

 

 

Štiridnevna ignoranca

 

V soboto se je zgodil nov primer okužbe na Obali, kjer so pristojne institucije - nad njimi je po hierarhiji ravno NIJZ -  potrebovale kar štiri dni, da so 31-letni Lucijčanki, ki sicer živi in dela v Švici, omogočile testiranje, o čemer so kritično poročale Primorske novice (vir). Na srečo je gospa ravnala izjemno odgovorno in je bila ves čas v samoizolaciji. Nekateri drugi okuženi takšne prisebnosti niso zmogli, zato so okužili kar nekaj ljudi - ki so potem morda okužili nove "žrtve".

 

 

Premier v odstopu, minister za zdravje v odstopu in Nina Pirnat, direktorica NIJZ.  

 

 

Če je belokranjski zdravnik okužil tudi katerega izmed varovancev doma starejših občanov v Metliki, se nam bržkone obeta prva smrtna žrtev, kajti smrtnost pri koronavirusu je med najstarejšo populacijo (nad 80 let) že okoli 15 % (kar pojasnjuje tudi visoko smrtnost med okuženimi v severni Italiji). Če bi Šarčeva birokracija resno pristopila k ukrepom za zajezitev koronavirusa, predvsem pa če bi javnost na čim bolj razumljiv in konkreten način obveščala o tem, zakaj je ta virus tako nevaren, četudi v povprečju ni tako zelo smrtonosen, kot nekateri panično opozarjajo, potem bi bilo ključno sporočilo sledeče:

 

Približno šestina obolelih (15 %) za novim koronavirusom potrebuje hospitalizacijo, saj imajo hujše respiratorne težave. V domači oskrbi enostavno ne morejo ostati. Če je okuženih veliko, takšna množica pacientov ohromi zdravstveni sistem, ki po določenem času kolapsira. Tedaj se odstotek mrtvih lahko dvigne tudi nad številko, ki jo trenutna statistika beleži kot odstotek smrtnosti.

 

Koliko okuženih bi teoretično lahko "prenesel" slovenski zdravstveni sistem, si lahko približno predstavljamo že ob številu prostih postelj za takšne primere. Resda smo po OECD statistiki relativno dobro preskrbljeni s poteljami v bolnišnicah, vendar je ta podatek varljiv, saj ne upošteva tega, da je pri koronavirusu bistvena izolacija pacienta, kar pomeni, da mora biti v bolnišnični sobi sam. Glede na slovenske razmere v javnem zdravstvu je to podatek, ki spremeni marsikaj. Koliko posteljnih kapacitet ima torej dejansko država ta hip na voljo? Od izbruha epidemije v sosednji Italiji, ko bi moral NIJZ takoj in z vso resnostjo začeti s pripravami za najbolj črn scenarij tudi pri nas, se je število teh postelj po nekaterih podatkih sicer zvišalo, vendar v nobenem primeru ne presega 50, od tega naj bi bila približno četrtina na intenzivnih oddelkih.

 

 

Maročan in panika na občini

 

Nad NIJZ in njegovo nekompetentnostjo so se konec minulega tedna razburjali tudi na občinskih ravneh. Na domžalsko upravno enoto je prišel Maročan s svojim tastom, da bi podaljšal začasno prebivališče; ob tem se je tast zaklepetal in povedal, da je zet prišel ravno s tistim kombijem GoOpti iz Benetk, s katerim se je v Slovenijo pripeljal tudi prvi "uradno okuženi" za koronavirusom.

 

 

Zadnji podatki potrjujejo strahove, da je Italija naslednje veliko žarišče virusa.

 

 

Zavladala je manjša panika, saj je Maročanovo dekle čistilka na sosednji občini in je imela tam vsakodnevne stike s kopico zaposlenih. Direktor občinske uprave jo je nemudoma poslal domov, potem pa se je soočil z dilemo, kako napisati odredbo, naj čistilka ostane doma, ko pa niti ona niti njen maroški partner uradno (še) nista bolna. Na NIJZ so jim povedali, da za take odredbe niso pristojni, niso pa imeli niti nobenih idej, kako bi problem rešili. Ko so na občini razmišljali, kaj narediti z vsemi tistimi zaposlenimi, ki so bili v bližnjem stiku s potencialno okuženo čistilko, so se soočili z novim izzivom: kako izpeljati testiranje za koronavirus, ko pa delodajalec formalno nima nobenega pravnega vzvoda, da bi jih poslal na testiranje, razen seveda na podlagi prošnje oziroma vljudnega predloga.

 

Šarčeva vlada v teh nekaj tednih, ko je jasno, da koronavirus ne bo obšel Slovenije, ni bila sposobna sestaviti niti osnovnih pooblastil vodstvom javnih zavodov, občinam oziroma javni upravi nasploh, da v primeru suma, da kdo od zaposlenih okužen s koronavirusom, lahko tega človela pošljejo domov ali na testiranje brez skrbi, da bo ta posameznik - ker se bo zaradi tega morda čutil prizadetega, diskriminiranega - zoper delodajalca morda sprožil kak postopek, tožbo ipd.

 

 

Ukrepi, ki se jih vsi bojijo

 

Če bi premier v odstopu ravnal modro in v dobro države, bi na ponedeljkov razširjeni sestanek Sveta za nacionalno varnost (SNAV) poleg poslovodečih ministrov povabil tudi vse kandidate za ministre v bodoči vladi. Kajti SNAV je edini organ v sistemu oblasti, kjer se politika konča in kjer gre za resne odločitve, ki jih morajo sprejemati odgovorni državni funkcionarji. Na Svetu za nacionalno varnost ni politikov, ni opozicije in pozicije, ampak gre za državo. Tam se vidi, kdo razume politiko, kdo pa je navaden blefer, nam je zaupal sogovornik iz vrha državne uprave, ki ni želel niti imenovan. Spomnil nas je na eno takšnih sej pred leti, ko je bil premier Janez Drnovšek in so mu povedali, da Slovenija nima rezervnega državnega komunikacijskega sistema (omrežja), na katerem bi bili državne institucije, vlada, davki, carine, plačilni promet itn. Vsi v sobi so nenadoma postali beli kot stene za njimi.

 

 

Pod Šarčevo vlado se je Svet za nacionalno varnost sestajal tudi zaradi bizarnih razlogov, denimo Štajerske varde in Andreja Šiška. (Foto: Vlada Republike Slovenije)

 

 

Če Šarec razume politiko, bo naredil vse, da bo prenos oblasti na novo vlado - predvsem tam, kjer je situacija glede potencialne epidemije koronavirusa najbolj akutna - potekal čim hitreje, učinkovito in uspešno. 

 

S tem v zvezi ni slaba ideja, da bi ponedeljkova seja Sveta za nacionalno varnost potekala v živo.

 

Svet za nacionalno varnost ne bo mogel mimo razmer v Italiji, ki so dejansko zaskrbljujoče, kajti naša zahodna soseda bo zaradi koronavirusa zagotovo padla v novo recesijo, že zdaj pa je škoda milijardna. Prepoved vseh javnih prireditev ni tako usodna kot denimo zaprtje univerz, šol in vrtcev, saj to za seboj potegne težke posledice. Na otroke, ki ostanejo doma, mora nekdo paziti; če so šoloobvezni, je na mestu vprašanje, kako je z njihovim izobraževanjem. Slovenija lahko preživi teden dni najbolj rigoroznih ukrepov brez hujših posledic, pravijo naši sogovorniki, težave pa bi se pojavile kasneje. Nismo namreč še pripravljeni za online šolski proces, ki bi bil možen prek komunikacijskih kanalov, kakršen je denimo Skype, omogočil pa bi, da šolarji na takšen način spremljajo izobraževalni proces tudi v primeru, ko bi suspenz pouka trajal več tednov.

 

Tudi to namreč ni izključeno. Ta trenutek ne vemo, kakšen bo nadaljnji razvoj dogodkov pri nas; možnosti, da bi število okuženih ostalo pri številki 12, sicer so, vendar so majhne. Skoraj zagotovo bo prišlo do širjenja virusa, vprašanje je le, ali bo nalezljivost ostajala v mejah, ki še ne pomenijo epidemije. Če se zgodi slednja, se bo treba z njo spopasti in jo obvladati.

 

V vsakem primeru pa je novi koronavirus največji preizkus za slovensko državo po letu 1991. Na nek način se ponavlja tista Kučanova izjava, da nič več ne bo tako, kot je bilo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
12
29.03.2020 10:00
Peter Jambrek, Matej Avbelj, Boštjan M. Jambrek, Ernest Petrič, Dimitrij Rupel, Tomaž Zalaznik so v imenu Katedrale svobode, ... Več.
Piše: Uredništvo
Izredne razmere v gospodarstvu: Učinki koronavirusa na podjetja in podjetnike zahtevajo slovenski "Marshallov plan"
23
24.03.2020 23:30
Za učinkovito spopadanje s posledicami krize bo ključno, da država v čim večji meri nadomesti izpad dohodka zaradi izrednih ... Več.
Piše: Bine Kordež
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
5
22.03.2020 22:59
Verjetno je bil na seji Odbora Državnega zbora za zunanjo politiko 26. februarja 2020 marsikdo presenečen, ko sta dva mariborska ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Koronavirus in slovenski proračun: Deficita bo najbrž za več milijard, toda ključno je, da ne ustavimo poslovnih verig in denarnih tokov!
7
19.03.2020 16:30
Kakšne posledice bo imel koronavirus na slovensko gospodarstvo, kako bo vplival na proračun? Naš sodelavec Bine Kordež ocenjuje, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Koronavirus ubija gospodarstvo: Zaustavitev gospodarske aktivnosti že za mesec dni bi pomenila katastrofo, primerljivo z letom 1991!
17
17.03.2020 00:00
Koronavirus bo imel konkretne posledice tudi na slovensko ekonomijo ter na celotno naše življenje. Upajmo, da bomo epidemijo v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik mlade žrtve koronavirusa: Vzemite zdravje v svoje roke, pazite nase in na ljudi okoli sebe - predvsem pa: ostanite doma!
11
16.03.2020 02:00
Trudim se dovolj zbrati misli, da začnem pisati o svoji izkušnji. Iskreno? Težko je. Ne izpostavljam se rada. Ni mi prijetno ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus, farmacevtska industrija in geopolitika: Ameriško "zategovanje" Kitajske je del medijske kampanje proti Pekingu
5
15.03.2020 11:00
Dejanski razlog, ki tiči za zahodnim političnim in medijskim osredotočenjem na koronavirus, je povzročiti čim več škode ... Več.
Piše: Shane Quinn
Zbogom in hvala za vse okostnjake, Miro! (Analiza diplomacije Mira Cerarja in njegove klavrne zapuščine)
9
13.03.2020 03:00
Predvidoma še danes naj bi ministri nove vlade po prisegi v državnem zboru prevzeli posle od svojih predhodnikov, med drugim ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor: "Težko bo, morda bo celo zelo težko. A skupaj bomo uspeli!"
11
12.03.2020 15:19
Slovenija je danes tudi uradno razglasila epidemijo koronavirusa. Aktivirale so se vse sile zaščite in reševanja, vsi napori ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa je tu! Slovenija se mora pripraviti na to, da najhujše šele prihaja!
7
12.03.2020 01:15
Slovenija nujno potrebuje vlado s polnimi pooblastili, kajti bitka s koronavirusom, ki pri nas napreduje po italijanskem ... Več.
Piše: Uredništvo
S kom se je "spentljal" minister za okolje Simon Zajc, da s svojimi dejanji ogroža kandidaturo Lilijane Kozlovič za pravosodno ministrico?
3
10.03.2020 14:33
Koronavirus in sestavljanje nove vlade sta idealna priložnost za vse, ki izkoriščajo medvladje za uveljavljanje kapitalskih ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus: Razmere so resne, vlada suspendirala schengenski režim na meji z Italijo
15
10.03.2020 00:00
Glede na dosedanjo politiko in prakso Šarčeve vlade v odstopu je ponedeljkova odločitev o uvedbi nadzora na meji z Italijo, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus v Sloveniji: Če nam grozi italijanski scenarij, potem bo ta konec tedna odločilen za nadaljnjo epidemijo!
19
07.03.2020 18:30
V naslednjih 48 urah, vsekakor pa do ponedeljka zjutraj bo jasno, kaj čaka Slovenijo glede koronavirusa. Ali je možen ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko sem "ustrelil" Mira Cerarja, so me ovajali in medijsko linčali, ko pa sem Janeza Janšo, so bili vsi pomenljivo tiho ...
14
07.03.2020 00:45
Boj proti kulturnemu boju, ki zastruplja Slovenijo, bo veliko trdovratnejši od spopadanja s koronavirusom. Kajti medtem ko virus ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Janševa vlada in javne finance: Koalicijska pogodba je resda radodarna, toda proračunske omejitve so znane
10
03.03.2020 23:00
Po torkovi izvolitvi Janeza Janše za mandatarja je izvolitev nove koalicijske vlade le vprašanje časa. Kaj v tem kontekstu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Minister za zdravje Šabeder tvega, da se bo z dotikanjem obraza okužil s koronavirusom!
12
02.03.2020 21:35
Na včerajšnji seji državnega zbora je marsikdo začudeno opazoval ministra za zdravje v odstopu Aleša Šabedra. Prvo pravilo ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus SARS-CoV-2: Za zdaj se uradno še vztrajno izogiba Sloveniji, toda v torek se lahko vse spremeni ...
13
02.03.2020 00:40
Vsaj do tega trenutka sta Slovenija in Severna Koreja verjetno edini državi na svetu, ki primera okužbe z novim koronavirusom ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Irske volitve 2020: Zanimive podobnosti s Slovenijo, ko gre za izključevanje ...
8
29.02.2020 02:00
Konservativno-liberalna Fine Gael in republikanska FiannaFil omalovažujeta levosredinsko stranko Sinn Fin, ki je dosegla ... Več.
Piše: Shane Quinn
Volitve v Ameriki: "Demokratski socialist" Bernie Sanders zanesljivo do nominacije
13
27.02.2020 22:15
Predvolilna tekma pri demokratih bo v soboto s konvencijo v Južni Karolini dosegla pomembno točko. Ne samo zato, ker je doslej ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Mednarodno razvojno sodelovanje: Čistilne naprave, sortirnice odpadkov, vodovodi, sončne elektrarne so idealen biznis za prijatelje!
10
26.02.2020 20:51
V preteklosti je vlada s projekti mednarodnega razvojnega sodelovanja z milijoni evrov bolj ali manj prikrito dajala državno ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,417
02/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,485
03/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,674
04/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,297
05/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,144
06/
Nacionalni populizem in Janez Janša
Keith Miles
Ogledov: 1,453
07/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,086
08/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,102
09/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,031
10/
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,128