Razkrivamo

Koronavirus in slovenski proračun: Deficita bo najbrž za več milijard, toda ključno je, da ne ustavimo poslovnih verig in denarnih tokov!

Kakšne posledice bo imel koronavirus na slovensko gospodarstvo, kako bo vplival na proračun? Naš sodelavec Bine Kordež ocenjuje, da je ta trenutek še nezanesljivo sprejemati kakršne koli zaključke, vendar pa je dejstvo, da bo izpad prilivov v proračun ogromen, ker se bo znižala potrošnja prebivalstva, predvsem pa bo vprašljiv kakršen koli davek na dobiček. Proračunski primanjkljaj bo najmanj milijardo evrov, bolj realno je, da bo znašal 3 milijarde evrov. Veliko je odvisno predvsem od tega, kako hitro in učinkovito bo vlada priskočila na pomoč gospodarstvu. Ključno sporočilo, ki bi ga morala vlada in mediji čim bolj ponavljati ljudem se glasi: Ne smemo pretrgati poslovnih verig in denarnih tokov, kajti samo tako lahko upamo na hitro sanacijo razmer ter ponovno pospešitev potrošnje! V nasprotnem primeru, če bi prišlo do popolne ustavitve proizvodnjih procesov, namreč tvegamo krizo, kakršne si danes ne znamo niti predstavljati. In kakršne si seveda nihče ne želi.

19.03.2020 16:30
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   koronavirus   Slovenija   proračun   ukrepi   likvidnost   deficit   Bruselj   ECB   BDP

Skupni proračunski deficit bi se tako letos lahko gibal med eno in tremi milijardami evrov oziroma med 3 do 8 % BDP. S stališča državnih financ (likvidnosti) je takšno finančno angažiranje države vsekakor možno in tudi smiselno. Upam, da za takšne ukrepe ne bomo čakali odobritve Bruslja, saj je ključno ukrepanje v naslednjih tednih.

Pričakovano zmanjšanje gospodarske aktivnosti ter stroški v zvezi s sanacijo razmer epidemije bodo imeli razumljivo velik vpliv tudi na državni proračun oziroma na javne finance. Seveda so vse ocene ta trenutek zelo nezanesljive, a poskusi izračuna učinkov vsekakor niso odveč, saj odpirajo finančni okvir,v katerem bomo iskali rešitve. Pri tem izhajam tudi iz ocene različnih scenarijev upada BDP, kot jih je sestavil profesor Jože P. Damijan in na podoben način sem ocenil tudi pričakovane izpade prilivov v državne blagajne.

 

V prvi tabeli so tako ključne številke državnega proračuna za zadnji dve leti (zaradi primerjave), dve oceni za letošnje leto (osnovna in pesimistična), dodana pa je tudi kolona trenutno sprejetega proračuna za letošnje leto. Nato pa so izračunane še nominalne in odstotne razlike teh scenarijev glede na podatke lanskega leta. Struktura proračuna v tabeli je sicer nekoliko drugačna, kot se običajno prikazuje. Najprej so osnovni davčni viri ter redni izdatki države za plače, material in socialne transferje. Pri teh postavkah je med leti manj nihanj in njihov rezultat je bolj predvidljiv. Nato pa so dodani učinki sredstev iz EU in investicije, kjer pa so prisotna večja letna odstopanja. Na osnovi tega je ugotovljen primarni proračunski rezultat, po odbitku obresti pa še končni proračunski presežek ali primanjkljaj države.

 

 

 

 

Če pogledamo rezultat pred sredstvi EU in investicijami, je bil lani nekoliko boljši kot leto poprej (1,73 mrd glede na 1,59 mrd evrov) in približno takšen naj bi bil po sprejetem proračunu tudi letos. Nato pa je bilo lani nekaj več izdatkov za investicije, ki niso bile pokrite s črpanjem EU sredstev in to je poleg izpada dividend od NLB razpolovilo končni proračunski presežek iz leta 2018.

 

Letos naj bi po sprejetem rebalansu ponovno več črpali iz EU in to je bil tudi osnovni razlog za načrtovano podvojitev presežka (poleg nerazumljivega načrtovanega precejšnjega znižanja socialnih izdatkov). Vse to seveda preden se nam je zgodil koronavirus. Kot vidimo iz tabele, so sicer najpomembnejši proračunski viri davki na potrošnjo (DDV, trošarine), dohodnina (pol gre občinam) in davek na dobiček.

 

Glede na trenutno znana dogajanja sem torej ocenil, kakšen bi bil lahko razpon sprememb v proračunskih gibanjih v letošnjem letu po posameznih ključnih postavkah (brez posebnih izdatkov v zvezi s epidemijo, kar je tudi v tabeli dodano na koncu):

 

  • potrošnja prebivalstva bi se lahko znižala od 5 do 10 ali nekoliko več odstotkov, kar se odraža v izpadu davkov na potrošnjo,

 

  • podobno ocenjujem tudi izpad pri dohodnini od plač, dejavnosti in ostalih dohodkov,

 

  • več dilem je pri davku na dobiček - lanski dobiček je bil sicer verjetno višji, a zaradi letošnjih razmer bo veliko podjetij upravičeno oblikovalo rezervacije; če bodo davčno priznane, bi to lahko pomenilo tudi 50 % znižanje prilivov iz tega davka, sicer pa za lani večjih razlik ne bi bilo,

 

  • pri dividendah državnih podjetij je država že tako načrtovala 40 % znižanje, po pesimistični oceni bi bil izpad lahko tudi 70 %,

 

  • zadržal pa sem 50 % že načrtovano povečanje prilivov iz EU, alternativno pa le 30 % (objektivno bi se morali potruditi raje za še kaj večje črpanje, da omogočimo pospešitev naložb po umiritvi razmer),

 

  • pri izdatkih ne predvidevam znižanja plač javnih uslužbencev, pri materialu pa bo verjetno možno nekaj privarčevati (10 do 15 %),

 

  • letos so načrtovali precejšnje povečanje subvencij podjetjem - ta redni del bo najbrž ostal enak lanskemu (dodatna pomoč pa je predvidena na koncu),

 

  • za nekaj odstotkov sem tudi povečal prispevek proračuna v ZPIZ, kjer bo najbrž nekaj več izpada iz naslova prispevkov od plač in ponovno potreben večji prispevek proračuna,

 

  • v projekciji sem zadržal načrtovanih 220 mio evrov več izdatkov za investicije glede na lani, po pesimistični varianti (ob manj črpanja EU sredstev), pa ustrezno tudi manj naložb.

 

 

Po teh osnovnih proračunskih postavkah bi bil OSNOVNI PRIMARNI PRORAČUNSKI REZULTAT (brez dodatnih stroškov zaradi epidemije) za pol milijarde do milijardo in pol slabši kot lanski (ali kot načrtovan). Sledijo pa še stroški neposredno povezani z epidemijo, tako povečani stroški vseh ukrepov in še bolj subvencije ali pomoč države gospodarstvu in s tem posredno celotnemu sistemu.

 

Namenoma izpostavljam predvsem pomoč gospodarstvu (tudi samostojnim podjetnikom in samozaposlenim). Če bomo zagotovili učinkovito pomoč objektivno pričakovanemu izpadu poslovanja subjektom na začetku produkcijske verige, potem bo manj potreb za reševanje težav zaposlenih, bank, likvidnih tokov ... V prejšnji krizi smo ravnali napak, da nismo reševali podjetij na izvoru verige (v podjetniškem sektorju), potem so ta zapadla v nelikvidnost, ustavila plačevanja dobaviteljem, bankam, izplačilo plač in to se je potem odrazilo v večjih stroških kasnejše sanacije razmer. Zadati bi si morali cilj, da ne pretrgamo poslovnih verig in denarnih tokov, kar bo omogočilo hitro sanacijo razmer skupaj s ponovno pospešitvijo potrošnje.

 

Za oceno posledic zmanjševanja gospodarske aktivnosti na proračun je potrebno pogledati bilance gospodarskega sektorja. Na drugi sliki je ocena osnovnih podatkov o ustvarjeni dodani vrednosti v gospodarstvu v letu 2019. Zajete so gospodarske družbe in samostojni podjetniki, kjer je zaposlena večina vseh zaposlenih (preostali so v javnem in finančnem sektorju, nekaj pa je tudi drugih oblik zaposlitve, ki pa manj prispevajo k BDP.

 

Gospodarski sektor je lani predvidoma ustvaril 25,1 mrd milijard dodane vrednosti, od česar je namenil 15,8 mrd evrov (63 %) za plače, razlika pa je obračunana amortizacija ter dobiček (okoli 5 mrd evrov). Ocena seveda temelji na dosedanjih podatkih, ki pa bodo v primeru močnejšega oblikovanja naknadnih rezervacij vplivale na nižjo dodano vrednost in dobiček. Izhajajoč iz projekcij ocene BDP bi bila dodana vrednosti v gospodarstvu po osnovnem scenariju za okoli 2 mrd, po pesimističnem pa za 4,7 mrd EUR nižja od izhodiščne lanske.

 

 

 

 

Kaj takšno zmanjšanje zaslužkov (dodane vrednosti) pomeni za gospodarstvo? Načeloma bi lahko rekli, da bo pač ustrezno nižji dobiček oziroma denarni tok (dobiček plus amortizacija) ,in marsikatero podjetje bo seveda lahko izpad tudi pokrilo v breme dobička. A navedeni podatki veljajo za celoto, med njimi pa bodo nekateri podjetniki in tudi celotne dejavnosti prizadete bistveno bolj (!) in sorazmerni izpad bi lahko pomenil tudi milijardo in več zmanjšanja dohodka za izplačilo plač.

 

Pristojno ministrstvo je sprejelo ustrezno zakonodajo, s katero bi država delno nadomeščala stroške zaposlenih na čakanju, a ta kvota je trenutno 50 mio evrov. Glede na navedene zneske morebitnih izgub so seveda takšni (ali tudi nekaj višji zneski) zanemarljivi. Menim, da bi morala država poleg predlaganega odloga plačila določenih davkov, najbolj prizadetim panogam zagotoviti tudi neposredno pomoč za čas ustavitve poslovanja (mesec, dva, več?). Le-to bi lahko nadomestilo izpad v primerih, ko so podjetja ali samostojni podjetniki ostala popolnoma brez posla in prilivov. Ocenjujem, da bi bil ta vložek po današnjem vedenju med najmanj 500 mio do milijarde evrov, lahko pa tudi več.

 

Poleg tekoče izgube dohodkov,so podjetja in podjetniki soočeni tudi z obvezami za plačila tekočih obveznosti. Kar se tiče bank, sem že predlagal, da bi bil nujen najmanj polletni odlog (zamrznitev) bančnih obveznosti (brez nekih velikih prošenj in dokazovanja sposobnosti kasnejšega vračila). Dodatno pa ima veliko podjetij tudi velike obveznosti do dobaviteljev, kjer bi se ob izostanku prilivov lahko ponovno močno povečala nelikvidnost (če ne bo pomoči). Analiza zadnjih razpoložljivih podatkov pokaže, da ima 10.000 podjetij kar 2,5 mrd evrov večje obveznosti kot terjatve (od tega 1,5 mrd mikro podjetja), pri samostojnih podjetnikih pa je takih skoraj polovica z okoli 200 mio evrov primanjkljaja obratnih sredstev. Tudi ta segment bo potreboval pomoč (sicer likvidnostno), sicer se bodo posledice pokazale počasi v celotni verigi.

 

V zgornji projekciji proračunskega rezultata sem za letos tako dodal navedeno oceno pomoči gospodarstvu (zelo groba), dodatno pa še povečane izdatke za stroške zdravstva ter rezerve za ostale nepredvidene izdatke. Skupni proračunski deficit bi se tako letos lahko gibal med eno in tremi milijardami, kot kaže izračun v tabeli na začetku teksta (3 do 8 % BDP). S stališča državnih financ (likvidnosti) je takšno finančno angažiranje države vsekakor možno in tudi smiselno. Upam, da za takšne ukrepe ne bomo čakali usmeritev in odobritev Bruslja, ker je ključno ukrepanje v naslednjih tednih.

 

Izpostavil bi še dva vidika. Omenjeno je bilo, da država za zagotavljanje potrebnih finančnih sredstev za potrebe zdravstva prerazporeja proračunske postavke. To seveda pomeni zmanjšanje drugih izdatkov, kar prav tako menim, da v teh razmerah ni primerno. Ponovila se nam bo zgodba iz prejšnje krize, ko je država ustavila nakupe in zadrževala plačila svojih obveznosti. Pozablja se, da so državni izdatki vedno tudi prihodki gospodarskega sektorja in izguba te potrošnje bo samo še dodatno poglobila njihove težave. Zato je nujno državno potrošnjo zadržati ter tudi pravočasno poravnavati. 

 

Zanimiv pa je še drug vidik državne pomoči. Če bi hipotetično država nadomestila ves izpad gospodarske aktivnosti, bi se to sicer odrazilo v višjem državnem dolgu, a s tem nadomestilom bi podjetja zadržala ustvarjeno dodano vrednost, redno poravnale vse svoje obveznosti, BDP pa se sploh ne bi znižal (!). Milijarda, "vržena" v gospodarstvo, se pravzaprav v veliki meri povrne tudi nazaj v proračun preko plačevanja davkov in potrošnje. Seveda je pri tem možno tudi veliko zlorab, a to je smiselno preganjati na drugačen način. Zaradi teh učinkov sem zgoraj ocenjeval, da bi bila pomoč gospodarstvu v neto znesku nižja kot sicer kažejo bilance gospodarskih subjektov.

 

Za konec pa še o učinku enega izmed predlaganih ukrepov. Sprejet naj bi bil tudi sklep po katerem bi se zamaknil rok informativnega izračuna dohodnine. Priprava teh podatkov tudi v oteženih razmerah ni večji problem in razlog za prestavitev roka ni razumljiv. Ker pa bo država letos vrnila najbrž vsaj 250 mio evrov preveč plačane dohodnine (v neto znesku), je tak sklep v bistvu ugodnost za državo in ne prebivalstvo ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
4
01.04.2020 00:43
Se še kdo spomni, kako smo še pred nekaj meseci zaradi kakih 50 milijonov evrov proračunskih izdatkov bili plat zvona, češ da se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
12
29.03.2020 10:00
Peter Jambrek, Matej Avbelj, Boštjan M. Jambrek, Ernest Petrič, Dimitrij Rupel, Tomaž Zalaznik so v imenu Katedrale svobode, ... Več.
Piše: Uredništvo
Izredne razmere v gospodarstvu: Učinki koronavirusa na podjetja in podjetnike zahtevajo slovenski "Marshallov plan"
24
24.03.2020 23:30
Za učinkovito spopadanje s posledicami krize bo ključno, da država v čim večji meri nadomesti izpad dohodka zaradi izrednih ... Več.
Piše: Bine Kordež
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
5
22.03.2020 22:59
Verjetno je bil na seji Odbora Državnega zbora za zunanjo politiko 26. februarja 2020 marsikdo presenečen, ko sta dva mariborska ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Koronavirus ubija gospodarstvo: Zaustavitev gospodarske aktivnosti že za mesec dni bi pomenila katastrofo, primerljivo z letom 1991!
17
17.03.2020 00:00
Koronavirus bo imel konkretne posledice tudi na slovensko ekonomijo ter na celotno naše življenje. Upajmo, da bomo epidemijo v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik mlade žrtve koronavirusa: Vzemite zdravje v svoje roke, pazite nase in na ljudi okoli sebe - predvsem pa: ostanite doma!
11
16.03.2020 02:00
Trudim se dovolj zbrati misli, da začnem pisati o svoji izkušnji. Iskreno? Težko je. Ne izpostavljam se rada. Ni mi prijetno ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus, farmacevtska industrija in geopolitika: Ameriško "zategovanje" Kitajske je del medijske kampanje proti Pekingu
5
15.03.2020 11:00
Dejanski razlog, ki tiči za zahodnim političnim in medijskim osredotočenjem na koronavirus, je povzročiti čim več škode ... Več.
Piše: Shane Quinn
Zbogom in hvala za vse okostnjake, Miro! (Analiza diplomacije Mira Cerarja in njegove klavrne zapuščine)
9
13.03.2020 03:00
Predvidoma še danes naj bi ministri nove vlade po prisegi v državnem zboru prevzeli posle od svojih predhodnikov, med drugim ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor: "Težko bo, morda bo celo zelo težko. A skupaj bomo uspeli!"
11
12.03.2020 15:19
Slovenija je danes tudi uradno razglasila epidemijo koronavirusa. Aktivirale so se vse sile zaščite in reševanja, vsi napori ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa je tu! Slovenija se mora pripraviti na to, da najhujše šele prihaja!
7
12.03.2020 01:15
Slovenija nujno potrebuje vlado s polnimi pooblastili, kajti bitka s koronavirusom, ki pri nas napreduje po italijanskem ... Več.
Piše: Uredništvo
S kom se je "spentljal" minister za okolje Simon Zajc, da s svojimi dejanji ogroža kandidaturo Lilijane Kozlovič za pravosodno ministrico?
3
10.03.2020 14:33
Koronavirus in sestavljanje nove vlade sta idealna priložnost za vse, ki izkoriščajo medvladje za uveljavljanje kapitalskih ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus: Razmere so resne, vlada suspendirala schengenski režim na meji z Italijo
15
10.03.2020 00:00
Glede na dosedanjo politiko in prakso Šarčeve vlade v odstopu je ponedeljkova odločitev o uvedbi nadzora na meji z Italijo, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Svet za nacionalno varnost ni figov list za katastrofalni "krizni menedžment" Šarčeve vlade
11
09.03.2020 00:30
Svet za nacionalno varnost, ki ga je za ponedeljek sklical premier v odstopu Marjan Šarec, je prva resna poteza njegove vlade v ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus v Sloveniji: Če nam grozi italijanski scenarij, potem bo ta konec tedna odločilen za nadaljnjo epidemijo!
19
07.03.2020 18:30
V naslednjih 48 urah, vsekakor pa do ponedeljka zjutraj bo jasno, kaj čaka Slovenijo glede koronavirusa. Ali je možen ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko sem "ustrelil" Mira Cerarja, so me ovajali in medijsko linčali, ko pa sem Janeza Janšo, so bili vsi pomenljivo tiho ...
14
07.03.2020 00:45
Boj proti kulturnemu boju, ki zastruplja Slovenijo, bo veliko trdovratnejši od spopadanja s koronavirusom. Kajti medtem ko virus ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Janševa vlada in javne finance: Koalicijska pogodba je resda radodarna, toda proračunske omejitve so znane
10
03.03.2020 23:00
Po torkovi izvolitvi Janeza Janše za mandatarja je izvolitev nove koalicijske vlade le vprašanje časa. Kaj v tem kontekstu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Minister za zdravje Šabeder tvega, da se bo z dotikanjem obraza okužil s koronavirusom!
12
02.03.2020 21:35
Na včerajšnji seji državnega zbora je marsikdo začudeno opazoval ministra za zdravje v odstopu Aleša Šabedra. Prvo pravilo ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus SARS-CoV-2: Za zdaj se uradno še vztrajno izogiba Sloveniji, toda v torek se lahko vse spremeni ...
13
02.03.2020 00:40
Vsaj do tega trenutka sta Slovenija in Severna Koreja verjetno edini državi na svetu, ki primera okužbe z novim koronavirusom ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Irske volitve 2020: Zanimive podobnosti s Slovenijo, ko gre za izključevanje ...
8
29.02.2020 02:00
Konservativno-liberalna Fine Gael in republikanska FiannaFil omalovažujeta levosredinsko stranko Sinn Fin, ki je dosegla ... Več.
Piše: Shane Quinn
Volitve v Ameriki: "Demokratski socialist" Bernie Sanders zanesljivo do nominacije
13
27.02.2020 22:15
Predvolilna tekma pri demokratih bo v soboto s konvencijo v Južni Karolini dosegla pomembno točko. Ne samo zato, ker je doslej ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,816
02/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,552
03/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,398
04/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,201
05/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,409
06/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,300
07/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,137
08/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,323
09/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,236
10/
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,177