Komentar

Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?

Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje igralske naloge prečrpavali iz svojih realnih poklicev, prenašali so jih v okoliščine tridesetih let stalinističnega časa. Štiristo performerjev se je za dve leti preselilo na filmski set, kjer so živeli in v njem performativno reagirali s pozicije konstruirane resničnosti. To ni bila še ena od resničnostnih oddaj. Vse, kar se je odigralo, je bilo posneto samo z eno kamero. Kamerman je bil znameniti Jurgen Jurgens, ki je v času eksperimenta posnel sedemsto ur filmskega materiala. V tem resnično dolgotrajnem procesu ni nikoli zapustil Ilije, medtem ko je mnogo članov filmske ekipe obupalo v tem nečloveškem trajanju.

21.03.2020 22:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ilija Hržanovski   Vladimir Georgijevič Sorokin   Dau   Rusija   Tatjana Didenko   Inštitut   Konstantin Stepanovič Melnikov   Lev Davidovič Landau

Država je v nenehni tekmi z umetnikom! Država je kategorično ljubosumna na umetnika. Znanstveniki pa se državi vedno dostojanstveno podredijo. Država je aparat za uravnavanje živčnega sistema svojih državljanov. 

To je komentar o umetniškem filmskem podvigu - Dau! Naj vas najprej usmerim k osrednjima protagonistoma tega velikega načrta, k romanopiscu, dramatiku, libretistu in scenaristu Vladimirju Georgijeviču Sorokinu, in režiserju Iliji Andrejeviču Hržanovskemu. Oba sta bila in še vedno sta vztrajna kritika postsovjetske resničnosti, oba sta v svoji umetniški celovitosti silna. Tudi zato ju razumem kot klasika včerajšnjega dne. Sorokinova absurdistična ironija se je že zdavnaj izoblikovala in zasidrala v rusko literarno zgodovino. Njegovo umetniško izhodišče sem spoznal že v ranih devetdesetih letih prejšnejga stoletja. Z njim me je srečala kultna kulturna urednica prvega ruskega TV programa Tatjana Didenko.

 

Skupno umetniško projekcijo Hržanovskega in Sorokina, film Štiri, pa sem prvič gledal leta 2005. Takrat sem Ilijo Hržanovskega tudi osebno spoznal. Bilo je to v Ljubljani. Pred menoj je stal še mladenič. Že takrat sem iracionalno slutil, da bo ta mladi mož presegel idejo filma kot medija. To, kar berete, je komentar o konceptualizaciji filmskega podviga Dau, ne pa o realizaciji filmske pripovedi, še manj pa njena interpretacija. Zakaj je to tako, bo postalo kmalu jasno. Podvig Dau je Ilija Hržanovski pripravljal in snemal skoraj petnajst let. Vse od trenutka, ko sva se srečala, pa do lanskega leta, ko ga je zaključil in predstavil svetovni javnosti z netipičnimi otvoritvenimi obredi. 

 

Povejmo na začetku: umetnina Dau izhaja iz wagnerjanske kontinuitete celostne umetnine, iz gesamtkunstwerka. Ilija Hržanovski se je v obdobju teh petnajstih let emancipiral od Vladimirja Sorkina in njegove nadidentifikacijske humornosti. Sorokin v svojih knjigah še naprej nadaljuje s preigravanjem vzorcev ruskih krutosti in jih sprevrača v metafizični humor. V resnici se ni nikoli odmaknili od načelne postmodernizacije Rusije. Če je Sorokin klasik ruske literature, je Ilija Hržanovski s svojo surovo resnostjo inovator svetovne filmske umetnosti. 

 

Dau je znastveno-umetniški film, ki atraktira sovjetsko-stalinistični družbeni eksperiment. Eksperiment je tema in vsebina filma. Eksperiment je njegova osnovna modaliteta, eksperiment je kategorični negativec filma Dau. Ilija Hržanovski eksperimentira z performativnimi modeli filmske igre. Tako se ta dva modula, sovjetski družbeni eksperiment in postsovjetski filmski eksperiment srečata v metaresničnosti časovnega vmesnika.

 

 

 

 

Podvig Dau presega kino. Na začetku leta 2006 je bil še mišljen kot klasična filmska produkcija dveh močnih umetniških osebnosti, a se je v tem času probrazil v združeno umetniško delo Ilije Hržanovskega. Ta je za potrebe filma dal zgraditi distopični Inštitut, kot da bi ga oblikoval arhitekt Konstantin Stepanovič Melnikov (1890-1973). Osrednji protagonist filma je - poleg Inštituta - znanstvenik Lev Davidovič Landau (1908-1968), ki ga upravlja. Leva Davidoviča v filmu skrajšano naslavljajo: Dau. Lev Davidovič Landau je zgodovinska persona, znastvenik, dobitnik Nobelove nagrade za fiziko leta 1962. V filmu je upravljalec Inštituta in nosilec eksperimentov.

 

 

Koncept filmskega podviga

 

Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje igralske naloge prečrpavali iz svojih realnih poklicev, prenašali so jih v okoliščine tridesetih let stalinističnega časa. Štiristo performerjev - pozor! ne transformerjev - se je za dve leti preselilo na filmski set, kjer so živeli in v njem performativno reagirali s pozicije konstruirane resničnosti. Pozor! To ni bila še ena od resničnostnih oddaj. Vse, kar se je odigralo, je bilo posneto samo z eno kamero. Kamerman je bil znameniti Jurgen Jurgens, ki je v času eksperimenta posnel sedemsto ur filmskega materiala. V tem resnično dolgotrajnem procesu ni nikoli zapustil Ilije, medtem ko je mnogo članov filmske ekipe obupalo v tem nečloveškem trajanju.

 

Vsak posamičen performer je s svojimi poklicnimi funkcijami postal ena od koordinat eksperimenta. Matematik je postal matematik sovjetskega časa, fizik je postal fizik sovjetskega časa, bivši kagebjevec je postal kagebejvec. V filmu tako dejansko spremljamo štiristo identitetnih koordinat, seveda, če si tega le želimo. V podvigu spremljamo elementarno raziskavo biodinamizma. Oba Inštituta, tako historično-znanstveni kot novoveško-umetniški, sta bila zgrajena z namenom razumevanja kolektivne dinamike sveta. Pozor! Ne revolucije! Znanost v tem primeru razumemo kot orožje razrednega boja. Vse v Inštitutu je bilo usmerjeno v znanstveno totaliteto, v filmu pa v totalno umetnost. Vsak poizkus te vrste sproža utopično atmosfero, zaključi pa se v slabi eksperimentalni resničnosti. Z umetnostjo je na srečo drugače.

 

Boris Grojs meni, da so bili umetniki-avantgardisti tistega časa dvakrat poraženi, najprej s strani svojih tovarišev, ideoloških-avantgardistov, nakar še tako, da so njihovo delo prenesli v muzeje. In to ravno v muzeje, ki so jih z vsem svojim bitjem želeli porušiti in namesto njih zgraditi Inštitute, ki naj bi človeštvu omogočili novo resničnost.

 

Ilija Hržanovski bo s svojim posnetim materialom proizvedel poleg filmov filmske nadaljevanke, pričevanja-intervjuje, dokumentarne filme, filmske umetnine in še več. Do sedaj je zmontiral že trinajst filmov. Prvi ima naslov Dau: Nataša. Nekateri so že videli ure in ure filma Dau in so bili pretreseni. Sam sem videl koncentrat bodočega združenega umetniškega filma in sem pretresen. Država je v nenehni tekmi z umetnikom! Ne verjamete? Država je kategorično ljubosumna na umetnika. Znanstveniki pa se državi vedno dostojanstveno podredijo. Nisem ironičen. Država je aparat za uravnavanje živčnega sistema svojih državljanov.

 

 

 

 

Vdor spomina: Ob današnjem komentarju bi se rad spomnil gledališkega režiserja Anatolija Aleksandroviča Vasiljeva in njegove predstave Šest oseb išče avtorja (Luigija Pirandela). Sredi osemdesetih let prejšnejga stoletja je poizkusil z dolgotrajnim bivanjem igralcev v scenskem prostoru organizirati novo igralsko metodo. Konec vdora.

 

Lev Davidovič Landau je bil radikalen ateist. Bil je osebni prijatel Wernerja Heisenberga in Nielsa Bohra, razvijal je sovjetsko atomsko bombo, vzporedno pa je raziskoval svobodno ljubezen, ki naj bi postala temljno izhodišče svobode nasploh. Lev Davidovič se je zavzmal za seksualno osvobojenost in žensko emancipacijo! 

 

Ilija Hržanovski je s svojim produkcijskim brezumjem in s svojimi estetskimi kompetencami pred nas postavil mnoge hermenevtične alternative. Ilija Hržanovski je s svojim filmskim Inštitutom, ki predstavlja znanstveni Inštitut, vzpostavil popolnoma nove možnosti za filmsko performativnost (to ni le preprosta logika igre naturščikov). Ilija Hržanovski: Zahvaljujem se stvaritelju, da sem lahko zgradil portret sovjetskega bivanja, ki ga v resničnosti, vsaj v takšni obliki, ni nikoli bilo. A smo ga vsi skupaj resnično filmsko živeli.

 

Znotraj sovjetske stilne kode, v svetu brez scenarija, je vzniknila umetnost sama. Ilija Hržanovski: Vedno delam na tem, da se svet zgodi, bodisi naključno ali vodeno. To je moja obrambna destrukcija. To je moja filmska tovarna, ki proizvaja prostor.

 

Ilija Hržanovski je s pomočjo konfederacije interesov, brez božje in kulturne administracije s svojim podvigom oblikoval realen znanstveno-filmski Inštitut za razumevanje umetnosti, svobode in stila. Daleč je še čas, ko se bomo lahko brez zadržkov spustili v kompleksno interpretacijo filmske umetnine Dau. Za zdaj se lahko podredimo le volji konceptualizacije filmskega podviga. Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
3
25.07.2021 11:00
Logično, da UEFA ni podprla mavrične promocije zaradi nasprotovanja madžarski homofobni politiki. Ker UEFA, a veste, se ne vtika ... Več.
Piše: Simona Rebolj
George Costakis je kupoval za človeštvo neskončno pomembne umetnine, ki niso imele nobenega trga, kaj šele cene
3
24.07.2021 22:00
George Costakisje zbiral umetnine, ki jih ni nihče želel na zidovih svojih domov, še manj pa v muzejih. V svojem stanovanju je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
23
23.07.2021 21:04
Potem ko smo skoraj poldrugo desetletje nemo opazovali prorusko orientiranost slovenske zunanje politike, smo lani iz dežja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
16
22.07.2021 22:20
Umetnik, če ni zmožen ohraniti človeka v sebi, naj se obesi, je povedal Cankar. Če pa se prilagodi, ni umetnik. Janji Vidmar se ... Več.
Piše: Anej Sam
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
15
21.07.2021 22:18
K meni na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) lahko pride vsak davčni zavezanec in vsakdo, ki ima ali nima težave s ... Več.
Piše: Ivan Simič
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
13
20.07.2021 20:30
Janševa izjava o neodvisni preiskavi množičnih pobojev političnih zapornikov v Iranu konec osemdesetih je v precejšnjo zadrego ... Več.
Piše: Božo Cerar
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
16
19.07.2021 20:00
Junija so evropski poslanci izglasovali resolucijo, po kateri so reproduktivne pravice žensk priznane kot človekove pravice. ... Več.
Piše: Ana Jud
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
18
18.07.2021 21:00
Pa začnimo tokrat s pljuvanjem pri alpakah, udomačenih južnoameriških kamelah andskega visokogorja. Alpake uporabljajo pljuvanje ... Več.
Piše: Milan Krek
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
5
17.07.2021 21:00
Ko govorimo o bolečini, govorimo o tistem trenutku, ko se naša govorica prelomi in se popolnoma spremeni, njen izraz pa postane ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
7
16.07.2021 20:18
Spomladi 1998 sem bil svetovalec predsednika državnega zbora. V mesečniku Parlamentarec sem objavil članek o svoji ideji ... Več.
Piše: Miha Burger
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
14
15.07.2021 21:26
Le kaj naj človek pet dni po referendumu še pove o tem, zakaj je dobro, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
19
13.07.2021 21:36
Slovenska politična scena je jasna kot bel dan. Imamo anacionalne leve in nacionalne desne sile, ki nikdar do sedaj in še lep ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bodo maturanti, ki so se iz Španije domov vrnili okuženi, sprožili četrti val epidemije Covid-19 v Sloveniji?
19
12.07.2021 21:00
Maturantski izlet je vedno nekaj lepega, poln pričakovanj, zabave, druženja in srečanj z mnogimi mladimi s celega sveta, če se ... Več.
Piše: Milan Krek
Naše svinje so zaslovele po vsej Evropski uniji in dokazujejo, da smo Slovenci idioti
14
11.07.2021 22:15
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) redno poudarja, da se svoboda izražanja ne nanaša zgolj na informacije, katerim smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Jalov blagor ubogih na duhu, kajti kraljestvo je že njihovo
21
11.07.2021 11:00
Mitja Okorn je verjetno po slovenski logiki pojem uspeha tudi zato, ker je bistveno več zaslužil v tujini kot naši režiserji, ki ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poezija je molk, ki prihaja izza priprtih oči
2
10.07.2021 18:00
Dane Zajc me prek poezije povezuje s svojo čustveno iskušnjo, nakaj manj s čutno zaznavo, še najmanj pa z intelektualno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pred referendumom: Upam, da boste izjemna šola novim generacijam, gospod minister Vizjak
26
09.07.2021 00:31
Zaupanje je sveti gral delovanja v politiki. Gospod minister Vizjak, oprostite, ampak težko vam verjamem in zdi se, da nisem ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
4. junij 2021 je bil dan, ko je smučanje dobilo priložnost, da spet postane zanimiv šport
3
06.07.2021 22:05
Danes tega vsi še ne verjamejo, toda 4. junija se je ponovno rodilo smučanje. Z novim vodstvom svetovne smučarske organizacije ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Eksponentna rast delta seva: Poenotimo se pred naslednjim valom, ki je pred vrati!
10
04.07.2021 22:24
Delta sev počasi napreduje v Evropi. Med države, kjer se hitreje širi, sodi tudi Portugalska, a se ji z vsakim dnem pridružujemo ... Več.
Piše: Milan Krek
"Čim bolj totalitarna je narava nekega režima, tem bolj bo poskušal prisiliti ljudi, da pozabijo na svoj kulturni spomin"
7
04.07.2021 11:00
V prihajajočem tednu bo Slovenijo obiskal Rod Dreher, ameriški novinar, urednik, kritik in pisatelj, ki ga uvrščajo med ... Več.
Piše: Rod Dreher
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.356
02/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.324
03/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.503
04/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.184
05/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.376
06/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.078
07/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 786
08/
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.599
09/
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
Miha Burger
Ogledov: 995
10/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 814