Komentar

Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.

Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista za to kriva gledališče in virus, ampak življenje samo. Kaže, da se s pomočjo virusa v vsej skupnosti prazni orjaški čir, ki je hkrati etičen in družben, in da je tako kot virus gledališče ustvarjeno zato, da se izpraznijo čiri.

28.03.2020 21:02
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   virus   Antonin Artaud   Aleš Berger   Gledališče in kuga

Tako kot virus gledališče ponovno vzpostavi povezavo med tistim, kar je, in tistim, česar ni, med virtualnostjo možnega in tistim, kar obstaja v naravi.

S presečišča današnjega dne bom izgovarjal poudarjeno intonirane stavke. Naj povem, da nimam namena popustiti resničnosti, kaj šele bodoči stvarnosti. Izgovarjal bom misli, ki so v neposrednem skladu z izjemnimi dnevi, ki jih živimo: Za naš čas je značilno predvsem to, da ni več gotovosti.

 

Virusi in bakterije povzročajo okužbe, čeprav so simptomi pogosto podobni pri eni kot drugi vrste okužbe. Obstajajo pa pomembne razlike. Virusi so veliko manjši kot bakterije. Za razmnoževanje potrebujejo gostujoče celice, to pomeni žive celice, ki jih okužijo, saj sami nimajo mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje. Nasprotno pa so bakterije sposobne samostojnega razmnoževanja, takšna bolezen je recimo kuga. Razlika med bakterijo in virusom ni nepomembna.

 

V tekstu Gledališče in kuga genija Antonina Artauda (1896 - 1948) je potrebno najprej izvesti hermenevtičen poseg. Tako kot je v literarni zgodovini potrebna razlaga določenega teksta, da bi besedilo lažje razumeli, je v tekstu Gledališče in kuga nujno opraviti majhno operacijo. Besedo kuga je potrebno iz besedila izrezati, na njeno mesto pa transplantirati besedo virus samo zato, da bomo lažje atraktirali univerzalno pozicijo teksta. Originalni tekst Gledališče in njegov dvojnik je po Gellimardovi izdaji iz leta 1964 prevedel Aleš Berger. Antonin Artaud je tekst izoblikoval tik pred drugo svetovno vojno, kmalu po povratku iz psihadeličnega popotovanja po Mehiki in po domnevnem srečanju z Adolfom Hitlerjem v eni od münchenskih pivnic nekaj let pred tem.

 

Zagotovo je Gledališče in kuga eno najbolj iracionalnih in istočasno temeljnih tekstov gledališča nasploh. Vanj vstopam samo zato, da bi lahko razumel surovost in maščevanje absolutnemu zdaj. Maščevanju zla, ki se je naselilo v naš čas! Prosim vas, da se ne smejite moji vokalni interpretaciji, ker časi res niso humorni.

 

Začnimo: Gledališče je kot epidemična bolezen. Tako virus kot gledališče pomenita obračun. V vsakem obračunu vidimo nekaj bistvenega. Z virusom se sprožita strah in metafizika. In poezija, ki je ni več v nas in ki je ne zmoremo več najti v stvareh, vznikne na zli strani. To lahko razložimo le z našo nemočjo, da bi obvladali življenje.

 

Zavrzimo običajno omejitev človeka, resničnosti vrnimo neskončnost. Gledališče je neposredna utemeljenost, ki nas navaja k dejanjem, ki ne prinašajo skoraj nobene koristi in dobička. Hud virus je potreben, da izbruhne brezumna neutemeljenost. Artaud pravi: Stanje okuženega, ki umira, nosi v sebi stigmo popolnega, skoraj abstraktnega zla. To je enako stanju igralca, ki je prežgan od svojega igralskega doživljanja, ne da bi imela resničnost od tega sploh kakšno korist. Mi smo občinstvo masovnih trupel in besnečih blaznežev in pesnikov, ki si ob nepravem času izmišljajo osebe in jih predajajo nepremičnemu občinstvu. Gledališko delovanje in delovanje virusa je potrebno postaviti na raven resnične epidemije.

 

Gledališče je hitro prenosljiva čustvenost, ki v nas povzroča kužne bolezni. Tako kot virusna epidemija v nas sproža neverjetne spremembe. Nepotrebno bi bilo podajati bolj natančne razloge za to nalezljivo blaznenje. Predsvem pa je potrebno pristati na to, da je gledališka igra kot težka virusna bolezen, da je blazneneje in da je nalezljiva.

 

Gledališče ravno tako kot virus pretresa na isti način. Tako kot pri virusu je v gledališču nekaj zmagoslavnega in maščevalnega. Vsesplošen razpad družbe, hud organski nered, brezmejna razbrzdanost, eksorcizem, ki stiska dušo in jo potiska v skrajnost. Vse to priča o stanju, ki ga po drugi strani označuje neznanska moč, v katero se strnejo vse sile narave v trenutku, ko se ta nameri opraviti nekaj bistvenega. Tako se tudi gledališče odloči opraviti nekaj bistvenega.

 

Virus se polasti spečih slik, prikritega nereda in jih v trenutku požene do skrajnih dejanj. Tudi gledališče se polašča skrajnih dejanj in jih potiska do roba. Tako kot virus ponovno vzpostavi povezavo med tistim, kar je, in tistim, česar ni, med virtualnostjo možnega in tistim, kar obstaja v naravi. Virus ponovno oživi vse spopade, ki spijo v nas. Gledališče je možno le tedaj, ko se zares začne nemogoče.

 

Zdaj izbruhnejo zle sile, ki so po svoji naravi sovražne življenju družbe. Gledališče je torej kot virus, odvede duha nazaj k izvoru spopadov; ne zato, ker je nalezljiva bolezen, temveč ker je odkrivanje in iztiskanje jedra prikrite krutosti, v katerem se tako pri posamezniku kot pri narodu stikajo vse izrojene možnosti duha. Kot virus je gledališče čas zla, zmagoslavje črnih sil, ki jih do popolnega uničenja hrani še neka globja sila!

 

Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista za to kriva gledališče in virus, ampak življenje samo. Kaže, da se s pomočjo virusa v vsej skupnosti prazni orjaški čir, ki je hkrati etičen in družben, in da je tako kot virus gledališče ustvarjeno zato, da se izpraznijo čiri. 

 

Pandemija ni vojna, ampak gledališče! Tisti, ki vam govorijo, da je pandemija vojna, se cedijo iz gnojnega čira. Gledališče je kot virus, ki se razreši s smrtjo ali ozdravljenjem, virus je višje zlo, je popolna kriza, po kateri ostane le smrt in skrajnje očiščenje. Tudi v gledališču dosežemo najvišjo stopnjo ravnovesja s popolnim razdejanjem v scenskem prostoru.

 

Artaud se sprašuje: Ali se bo v svetu, ki drsi v samouničenje, našlo jedro ljudi, sposobnih uveljaviti ta vzvišen pojem gledališča? Treba je vztrajati pri pojmu dejavne kulture, ki postaja v našem telesu nekakšen nov organ, dodaten dih. Gnati nas morajo dejanja, človeška, gledališče pa mora biti okuženo s človeškim. Na novo moramo prevzeti naše predstave o življenju. Polne morajo biti političnih izjav, ki zahtevajo neposredno politično akcijo, gverilo, nove principe ekonomije in nove sociale, zaključi Artaud. 

 

Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče. Zahvaljujem se Mirajani Miočinović, ki mi je razprla temeljeni vpogled v gledališče Antonina Artauda.

        

(Tekst je napisan ob svetovnem dnevu gledališča za Radio Študent, 27.3. 2020).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
NEP Dejana Kršića: Umetnost je brezčasna, Evropa neskončna
1
11.07.2020 21:03
Kršić je nomad lepote!Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O spravi na "akademski" način: Blišč in beda kurtizanov
14
10.07.2020 23:15
Spravno dejanje, ki ga ponuja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, še najbolj spominja na demokratičnocentralistični ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
10
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj iz Italije poslal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
17
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
9
08.07.2020 11:30
V Sloveniji se je obsedenost z oblastjo obdržala do današnjih dni, saj privrženci revolucionarnih tradicij začno s protesti in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.439
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.347
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.177
04/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.643
05/
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.851
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.524
07/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.189
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.289
09/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.382
10/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 10.514