Komentar

Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji

Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr. Dimitriju Ruplu, ki mi že leta pravi in očita, da sem imel na Mobitelu boljšo plačo kot on. Gre za štiri leta, potem sem pa ostal za kar nekaj let brez. Tudi zaradi njega smo nekateri že izkusili samoizolacijo in osamitev, ko so učeni in vrli možje, ki so tudi danes na oblasti, vladali tako kot tisti pred in za njimi.

03.04.2020 22:27
Piše: Aljoša Pečan
Ključne besede:   epidemija   izolacija   Obala   Italija   Covid-19   infrastruktura   digitalizacija   AKOS   šolstvo

"Zavedati se moramo, da bomo morali po koncu bolezni marsikaj spremeniti ... Zdaj vidimo, kako pomembna je digitalizacija, sodelovanje na osnovi zdravorazumske presoje brez odvečne administracije ... Po pandemiji bosta naša država in družba doživeli spremembe tudi na področju infrastrukture." (Jernej Vrtavec, minister za infrastrukturo)

V ponedeljek zjutraj smo imeli s sošolkami in sošolci iz osnovne šole spet nekaj "viber komunikacije". Poleg črnega humorja, tega in onega sem jim poslal fotografijo s pogledom na morje iz delovne sobe. Pa mi napiše B.: Blagor tebi, tebi tudi jaz bi imela tak pogled. Nato dopiše P.: Pusti ta pogled, saj je lep, a je tako blizu Italije (Piran/Pirano namreč), da če tam kdo malo bolj zakašlja, lahko Aljoša faše korona virus, čeprav seveda upam, da ga ne bo. In ker sem uredniku portala+ obljubil, da nekaj v teh dneh napišem, ko neham z nekimi hišnimi opravili, sem se usedel za računalnik in pišem.

 

Najprej tole. Bili smo dogovorjeni, ravno v dneh, ko so na meji postavili kontrolne točke, da se še poskusim prebiti v Italijo, Trst, Milje in da napravim reportažico, posnetke. Imam pooblastilo od tega medija v treh jezikih, a se zaradi vsega, kar se dogaja, na koncu nismo odločili za akcijo. Podatkov o dogajanju je dovolj. Tudi v medijih. Še več pa izveš v pogovoru s sorodniki, prijatelji, znanci. Vse misli strnemo takole: Veš, smo se tudi mi obnašali neprimerno, ko je bila v Lombardiji že kriza, smo hodili na kavo, normalno funkcionirali, zdelo se nam je daleč. Dokler nekega večera nisem šla domov na Lazaret, od staršev iz Trsta, mama je nepokretna, 80 plus, oče 90 plus. Pomočnica je dnevno tam, kot se da, s sestro, ki živi na na Opčinah, se izmenjujeva in si pomagamo. No, na poti domov, najprej sem hotela preko Škofij prečkati Slovenijo nekaj kilometrov, pa so bili na Škofijah policaji in vojaki, na cesti, na vozišču ovire, stringerji, in so me vljudno poslali nazaj. Na poti skozi Milje je bilo kot za božič in Novo leto, vse v lučkah. Tokrat policijskih, civilne zaščite in še kaj. Po megafonih so pozivali, tudi z plovil, naj ne se ne gibljemo zunaj, spraševali so nas, kam gremo, usmerjali, naj gremo čimprej domov. Mislim, da smo takrat tudi mi ob meji s Slovenijo spoznali, da gre več kot zares, in da je, kot pravite v Sloveniji, vrag odnesel šalo.

 

To, kar pišem danes (ponedeljek, 30. marec, op. uredn.), se je dogajalo pred 21 in malo več dnevi, takoj tu za mejo. Tisti, ki ste se vozili ali pa hodili tod mimo, veste, kje je to. Seveda pa je imel ukrep, ki ga je Slovenija sprejela o "zaprtju" meje, zanimive "luknje". Na nekdanjih maloobmejnih prehodih so bile samo opozorilne table, da promet ni mogoč, ni možen, ni dovoljen. Osebja pa nobenega. A so se nekateri Trieštini, ki imajo radi slovenske proizvode, predvsem mesne, usedli na kolo in veselo mimo teh tabel na slovesnko stran po nakupih. No, tudi to se je uredilo. Pokaže pa nam, kako smo ljudje iznajdljivi in kako se resnično ne držimo ukrepov, ki so predpisani. Zato je, četudi je sprejet mogoče žal prepozno, ukrep za Slovenijo (gibanje samo v občini domicila ali začasnega prebivališča, skupaj z izjemami) popolnoma pravilen in ga osebno podpiram. 

 

Mimogrede, lani sem bil konec meseca junija nekaj dni v Rimu. Povsod vojakinje in vojaki: pred, ob znamenitostih večnega mesta, vsi oboroženi. Nekaj se jih je tudi "sprehajalo" po mestu. Pa lani ni bilo Covid-19, ampak strah pred terorizmom. Nihče, ne domačini ne ne turisti se nismo zmrdovali, ko so nas usmerili, nam kaj razložili itd.. Zato se čudim, da nekateri iz levosredinskega spektra političnega prostora ne želijo vojske. Ne na ulicah ne na meji. Zakaj pa ne? Mogoče se bo kakšen Ljubljančan ali forešt (še meni pravijo prijatelji forešt po 20 letih domicila tu na Obali!)  premislil in ne bo na plaži v Portorožu priredil vikend piknika, ko ga bo vojak opozoril.

 

Prav tako pozabljamo, da v družbi vedno obstaja nekaj odstotkov ljudi, ki so prepričani, da jim virus ne more do živega in ti bodo izredne razmere izkoristili za tatinske pohode, vlome, misleč, da je delo sedaj olajšano. Občinska redarstva niso primeren psihološki moment za odvračanje tovrstnih dejanj, žal. In ker smo tudi ob začetku (ali koncu) južne meje si ne gre domišljati, da migrantov ni in da jih ne bo. Seveda bodo, saj so že bili vsa ta leta. Problem se bo pojavil, ko bo nekdo pogruntal, da je najbližja pot po morju, tu v zalivu, med hrvaško Kanegro in Lepo Vido (Bernardinom). Dva policijska čolna, priznavanje oziroma nepriznavanje meje bodo stvari še bolj zapletli.

 

In drugo, Madžarska je tako ali tako zaprla meje za migrante, Avstrija v teh dneh tudi, poročajo. Edina relativno odprta meja tudi za migrante je bila naša zahodna meja. Tu se bo videlo, koliko je bil nekdanji premier Šarec prijatelj Italije. Ali je kdaj poklical kolega v Rimu, mu ponudil pomoč ob krizi z virusom Covid-19? Ga je morda obvestil, da bo zaprl mejo? Nekateri opozarjajo, da če ni bil najbolj takten - navkljub problemom doma -, lahko tudi Italija čez kak mesec dni ali malo več zapre mejo, pošlje tja vojsko (dodatne kontingente) in reče, da nesorazmerno število migrantov prestopa mejo, da smo v obdobju, ko saniramo posledice vsem znane krize in zato ne morejo teh migrantov sprejeti in oskrbeti. Pravzaprev se mi poraja ob pisanju tega prispevka tudi vprašanje, kako to, da premier Šarec ni bil nikoli na obisku pri Conteju. Pričakovati, da bodo ostale države na t.i. Balkanski poti zadrževale migrante, je iluzorno. Ne bodo jih. Po najslabšem možnem scenariju je pričakovati, da postanemo migrantski žep.

 

Zato bo nujno oceniti delo nekdanjega premierja Šarca in zunanjega ministra Mira Cerarja, ko bo epidemija koronavirusa mimo. Naj dodam: spremenite ustavo tam, kjer pravi, da vlada opravlja tekoče posle po odstopu premiera. Mar je prej opravljala trde posle?! Vlada je organ, ki vlada (mora to delati) dnevno, ne glede na odstop. Saj živimo vsak dan, vsak dan je potrebno in nujno sprejemati odločitve. In vlada ima vse pristojnosti, da vlada. Zato jo imamo. Politične izkušnje in modrost vladanja so pa druga, ne drugorazredna tema.

 

Ob imenovanju novega Sveta za nacionalno varnost je malo završalo, ker članstvo v njem ni bilo predvideno za Sovo in pravosodje. Zakaj niso bili zraven, trenutno za to razpravo ni pomembno. Osebno bi pa pričakoval, da bo v takšni situaciji k delu kot član ali kot zunanji ekspert povabljen regulator trga telekomunikacij, torej Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS). Pričakoval bi tudi, da se regulator sam ponudi vladi v pomoč. Iz javno dostopnih podatkov in objav ni videti, da bi se. Res je tudi, da glavna regulatorka Tanja Muha pred leti v Državnem zboru ni pustila najboljšega vtisa, res je tudi, da jo kritizirajo mnogi, najbolj pa velja v javnosti, predvsem strokovni, da gre za še eno popolnoma neprimerno politično, nestrokovno kadrovanje vlade Mira Cerarja Nadpoštenjaka. Namreč, regulator trga bi moral reagirati isto sekundo, če ne že minuto prej (v prispodobi seveda), ko so se napovedovali izredni ukrepi. AKOS odgovarja tudi za telekomunikacijska omrežja v Sloveniji. Odziv je bil 19. marca, in sicer :

 

"Generalni direktorat za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo pri Evropski komisiji, ter BEREC sta zaradi pandemije COVID-19 pripravila skupno stališče, v katerem zaradi razmer, ki narekujejo delo od doma in pouk na daljavo, ugotavljata povečano uporabo storitev dostopa do interneta. Da bi se lahko zagotovilo čim bolj nemoteno delovanje posameznikov in podjetij v nastalih razmerah, pozivata k odgovorni uporabi storitev, še posebej v delovnem času."

 

Čeprav je prišlo do porasta internetnega prometa, Evropska komisija in BEREC ugotavljata, da na podlagi sedaj zbranih podatkov od operaterjev v tem trenutku še ne prihaja do večjih težav s kapacitetami. Poudarjata, da naj se tudi v teh razmerah upoštevajo vsa pravila za odprt dostop do interneta na podlagi Uredbe EU 2015/2120 o odprtem dostopu do interneta. Navedena Uredba v tretjem odstavku 3. člena prepoveduje operaterjem, da blokirajo, upočasnjujejo ali prioritizirajo promet, kljub vsemu pa jim dovoljuje, da v primeru neizbežne preobremenjenosti omrežja ter za blažitev posledic izredne ali začasne preobremenjenosti omrežja sprejmejo ustrezne ukrepe za upravljanje prometa, ki pa morajo biti transparentni, nediskriminatorni, proporcionalni ter temelječi na objektivno različnih tehničnih zahtevah glede kakovosti za posamezno vrsto prometa.

 

V tem kontekstu bosta Evropska komisija in BEREC s podporo nacionalnih regulatornih organov vzpostavila poseben mehanizem za spremljanje razmer, s katerim se bo lahko zagotovil ustrezen odziv na morebitne težave, povezane z zagotavljanjem zadostne kapacitete. (vir: spletna stran AKOS)

 

Z omrežji imamo tako ali tako veliko težav. Kot tudi z regulacijo storitev in komunikacijo ter vlogo regulatorja. Pred 12 leti sem podpisani predlagal na sekciji pri GZS, da bi bilo v Sloveniji nujno potrebno ustanoviti infrastrukturni regulator, odkupiti od operaterjev infrastrukturo in jo racionalno in smiselno razvijati, optimizirati. Ideja je bila, da naj operaterji potem pod enakimi pogoji dostopajo do omrežja (plačajo uporabnino), konkurirajo si pa med seboj z vsebinami, ne pa z omrežji, kot to počno še danes, na vsebinah pa zaostajamo, ker ni denarja, med drugim. Takrat sem to predlagal kot zaposlen pri T2. Nasmeški predstavnikov Telekoma, Mobitela, mislim, da tudi Tuša, so bili očitni in njih nasprotovanje je bilo jasno. Podporo je dal Simobil, njihov direktor Dejan Turk s sodelavci. In dr. Mitja Štular je tudi sprejel predlog kot vreden razmisleka. Seveda se ni zgodilo nič, ker je to predlagal Pečan.

 

In kje smo danes? Imamo najmanj troje, če ne ne četvero omrežij, vzporednih cest, ki niso dokončana. V večstanovanjskih zgradbah imamo po "tri pasove" optike ponekod, spet drugje, tam kjer so individualne hiše, pa smo veselo na bakru, o optiki ne duha ne sluha. Potem se pa pojdimo šolanje na daljavo in sprostitev kapacitet, sic! Še bolj zamujena priložnost je bila takrat, ko je doslej prvi in edini minister za informacijsko družbo dr. Pavel Ganter ob problematiki vračanja vlaganj v izgradnjo telekomunikacijskega omrežja predlagal, da namesto vračanja denarja posameznikom skupnostim itd., država zgradi novo, sodobno optično omrežje (pisalo se je leto 2002, ne 2020). Temu smo takrat delovno tam rekli optiko v vsako slovensko hišo, tudi kmetijo.

 

Leta 2020 oziroma že leto nazaj se pojavlja ideja, da vsaj pri 5G ne zamočimo ponovno. Pojavljajo se predlogi, da naj država naredi podjetje, infrastrukturno, odkupi infrastrukturo (čeprav odkupovati dve omrežji v eni stolpnici bo res nesmisel, navajam kot primer), predvsem pa naj država zgradi 5G omrežje in ga daje potem v rabo. Podobno razmišljajo tudi nekatere večje države kot je Slovenija. Razlogi so cenovni, okoljski (vemo, da bodo bazne postaje relativno blizu druga drugi). V Sloveniji vemo tudi, da bo že zbiranje denarja za licenco problem. Cenovna vojna, več kot desetletna, je trgu naredila nepopravljivo oziroma težko popravljivo škodo. Na račun razvitosti trga kot takega, seveda.

 

A1 vodijo iz Beograda, Dunaja in še od kod. Investirajo tja, kamor se jim najbolj splača. In pričakujejo čimprejšnji vrnitev in dobiček vloženih sredstev. Telekom se je poravnal s T2 za nekaj deset milijonov evrov, potem moral še dodatno plačati grškemu partnerju okoli 20 milijonov evrov zaradi televizije Planet, upadajo mu prihodki. Telemach dviguje cene storitev, očitno ima dovolj naročnikov, da si to lahko privošči, ali ima dovolj denarja za licenco in gradnjo omrežja, pa je drugo vprašanje. T2 je v postopku prisilne poravnave in mora prihodnje leto plačati kar zajeten kup denarja. Tako, da stanje na trgu ni prav nič obetajoče. 

 

Tudi če se samo nasmehnemo ob razmišljanju osebe, ki je rekla, da je potrebno potegniti vzporednico med 5G, Wuhanom in Covid 19, kar je medicinska stroka takoj demantirala, AKOS pa - enako kot minister Gregor - nič. Denarja za investicijo enostavno ni. Mogoče lahko dva operaterja gradita skupaj eno omrežje, če državnega podjetja ne bo, eno bi bilo "glavno", drugo "redundantno", pa še problem Tetre bi s tem rešili relativno enostavno. Spomnimo se prvih dni, ko so nekaterji operaterji poročali, da imajo težave pri medomrežnem povezovanju s drugimi operaterji, da prihaja do težav. Operatarji so se prve dni sami zoorganizirali in si pomagali. Da so zagotovili delovanje, kolikor se le je dalo nemoteno. Marsikatero vodilo AKOS pa je izostalo, ki bi bilo potrebno, opozarjamo. Kako AKOS razume delovanje omrežij, pove največ naslednja korespondenca, njihovi odgovori na novinarsko vprašanje uredništva tega portala. Vprašanje je bilo:

 

"Zaradi povečanega prometa telekomunikacijskih storitev nas zanima, ali so vsi prodani paketi operaterjev (Telekom, A1, T2 itn.) enaki maksimalni zmogljivosti omrežja, ali pa je prodanih več zmogljivosti, kot jih dejansko slovensko omrežje zmore prenesti?"

 

Odgovor AKOS se je glasil:

 

"Operaterji načrtujejo zmogljivost svojih omrežij glede na predviden promet in statistiko prometa iz preteklih let, pri čemer do neke mere ločujejo in različno upravljajo tudi promet poslovnih in rezidenčnih uporabnikov. V dani situaciji, ko je veliko ljudi ostalo doma in dela od doma, vključno z uporabo video konferenc (zaposleni), pregledovanje video vsebin (dijaki, študenti), se je bistveno spremenilo ravnovesje prometa, na katerega vsi operaterji niso bili pripravljeni, saj izrazito odstopa od običajnih delovnih dni. V dani situaciji gre torej za izjemno stanje.

 

S strani slovenskih operaterjev je agencija že pridobila informacije, da intenzivno povečujejo kapacitete tako na domačih kot na mednarodnih omrežnih povezavah in se tako trudijo zadostiti potrebam po povečani količini prometa. Tudi od regulatornih organov v drugih državah članicah EU je agencija prejela informacije, da se številni operaterji soočajo s težavo prezasedenosti omrežja, ki je posledica mnogo večjega števila klicev in podatkovnega prometa. Evropska komisija in BEREC pa sta priravila skupno sporočilo v zvezi z vplivom pandemije koronavirusa na zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev, ki je dostopno na povezavi (vir)."

 

***

 

Ko bi bil AKOS znal in vedel načrtovati, bi bilo drugače. Učil bi se lahko iz izkušnje pred skoraj 20 leti, ko je Mobitel želel pomagati gasilcem. Narejena je bila posebna ponudba za njih, da so se lahko klicali po izjemno nizkih cenah. V praksi pa žal ni uspelo. Ob prvem večjem požaru v manjšem kraju je bazna postaja klecnila, ker je bilo na njej prijavljenih toliko mobitelov, da promet ni bil mogoč. Znana izkušnja in posredovana takrat tudi regulatorju, v vednost in razmišlajnje.

 

Ravno v ponedeljek je minster za infrastrukturo Jernej Vrtovec povedal, da razmislek namenjajo tudi razmeram po koncu epidemije: "Zavedati se moramo, da bomo morali po koncu bolezni marsikaj spremeniti ... Zdaj vidimo, kako pomembna je digitalizacija, sodelovanje na osnovi zdravorazumske presoje brez odvečne administracije ... Po pandemiji bosta naša država in družba doživeli spremembe tudi na področju infrastrukture."

 

Nekaj mu dajemo kar na tem mestu v razmislek, za razmislek o prihodnosti razvoja infrastrukture.

 

Še nekaj besed o digitalizaciji. Najprej se moramo dogovoriti, kaj se vse pod tem pojmom skriva. Informatizacija, digitalno opismenjevanje, digitalna ekonomija, digitalno gospodarstvo itd.? Pred leti smo si v neki majhni skupinici napisali v opomnik (bilo je jeseni 2017), ko smo želeli z neko idejo, produktom prodreti doma in v tujini:

 

"Digitalna transformacija je top izziv sveta, vlad, gospodarstva, podjetij, saj se bo in se že iz tega razvija digitalna ekonomija, ki vodi potem v digitalna gospodarstva. Množica digitalnih aplikacij, ki jih je vse polno po svetu, to samo potrjuje. Do tega trenutka, po zadnjih podatkih, so letos sneli, downloadali že 100 milijard aplikacij, kar pomeni okoli 15 mobilnih aplikacij na prebivalca sveta.

 

Glavni problem digitalne transformacije ni v številu ponujenih aplikacij (te niso garant uspeha), temveč v dveh bistvenih zadevah, gledano z vidika podjetja oz. potrošnika:

 

Z vidika B2B

 

* Mala podjetja zelo težko izvedejo investicije, potrebne za digitalizacijo njihovega poslovanja, zato slednje zagotovijo lahko s  tem, da se učinkovito in hitro priključijo v širši delujuči sistem;

* Preko novih digitalnih poti oziroma kanalov pride do novih trgov in s tem do novih klientov (za katere do sedaj celo ni vedel oziroma ni mogel vedeti za njih);

* Plačilo je zagotovljeno (garantirano) in njemu ni potrebno skrbeti ali mu bo za opravljeno delo plačano ali ne.

 

Z vidika B2C

 

* Nova potrošniška izkušnja, enostavna in privlačna;

* Za nakup oziroma potrošnjo, potrošnik dobi točke lojalnosti oziroma je za vsak nakup nagrajen na različne možne načine.

 

 

Centralizirano zbiranje podatkov in analiza so garant za uspešno poslovanje velikih sistemov, saj omogočajo direktno ponudbo, personalizirano, poznajo želje, preference posameznika in tako prilagajajo ponudbo strukturi potrošnikov. Povprečen potrošnik razmišlja, kaj vse bi potreboval v nekem trenutku.

 

DNK analiza potrošnikov. Podjetja danes vedo praviloma vse o svojih kupcih, vedo za njihove navade, želje, znajo jih segmentirati, nudijo nagradne točke, lojalnostne programe, kupone, popuste ... ne vedo oziroma ne znajo pa napraviti iz vseh teh podatkov. Iz dobljene analize potem podjetja danes upravljajo z direktnimi ponudbami, t.i. direktni marketing.

(vir: lasten arhiv - del opomnika je objavljen) 

 

 

Koliko smo se zmotili in šli v pravo ali napačno smer, naj presoja vsak sam. Naše mnenje je bilo takšno. Na nekaterih sestankih so nas gledali, milo rečeno, čudno.

 

Z digitalizacijo in infrastrukturo pa je povezano tudi delovanje šolstva, izobraževalnega sistema. Najprej moram kot starš dijaka 4. letnika ene izmed slovenskih gimnazij povedati, da toliko pisem podpore, nasvetov (od svetovalne službe, razrednikov, vodstev) ipd. od gimnazije ni bilo v vseh dosedanjih letih, pa je bil odnos korekten, da ne bo pomote, že prej. Ta pandemija je že očitno spremenila nekatere naše navade in razmišljanja. Tudi šolnikov. Danes je sicer Gregor Pečan (se poznava, a nisva v sorodu), predsednik združenja ravnateljev osnovnih šol, povedal, da jih je ujela pandemija nekoliko nepripravljene, in hkrati poudaril, da se mu zdi nekaj manj kot 800 otrok v osnovnih šolah brez računalnika doma ali podobno, nekoliko majhno število. Pa kot beremo se bo tudi to uredilo, šole posojajo tistim, ki nimajo. Večja je solidarnost tu kot pa med državami EU, kljub vsemu, k sreči in žal je tako.

 

Spomnim se, ko sem bil 15 let predsednik svetov zavodov (vrtcev in šol), pa predsednik in član sveta staršev (šola in vrtec), da smo imeli na sejah večno debate o prekomerni rabi računalnikov in mobitelov ter o nevarnostih interneta. Kar nekaj vztrajnosti je bilo potrebno, da smo šolo prepričali, naj preneha o nevarnostih interneta in naj govori raje o varni rabi interneta. Naj učence in učence spodbuja in ozavešča o "pametni" rabi in uporabi. Podobno je bilo z mobiteli, vedno smo bili tik pred tem, da jih prepovemo. Ni zaleglo prepričevanje, da otroci komunicirajo več kot mi, ko pridejo domov. Imajo cel razred na neki aplikaciji, si povedo, kaj so naloge, kaj se sprašuje naslednji dan, obveščajo se ...

 

Mi smo živeli pač v sistemu, ko si se po šoli mogoče srečal s kom, če si bil sosed. Slišal se nisi. Sploh ne na vasi. Igral si s tistimi, ki so tam bili. Taborniki in kakšen šport, košarka, nogomet. Igrišče. Nekateri pa tudi tega ne. Zato je res, da otroci danes izgubljajo na osebni komunikaciji "face to face", ampak komunicirajo pa precej več. To je dejstvo. 

 

Razvojni psihologi in drugi bodo povedali, kaj je prav in kaj ne. Kaj je dobro in kaj ne. A dejstvo je: ta naša mladež je z nekoliko upora in trme dosegla, da smo jim pustili biti tehhnološko in aplikativno bolj napredni, kot je današnji povprečni starš. In, bodimo iskreni, tudi ta njihova digitalna oziroma računalniška pismenost danes rešuje šolanje na daljavo, online. Za to trmo si zaslužijo nagrado in pohvalo navkljub marsikateremu sivemu lasu, ki so ga povzročili marsikomu. 

 

Bom napisal primer dobre prakse iz osnovne šole. Učiteljica geografije jih je pred leti vprašala, ali imajo vsi pametne telefone. Seveda, so odgovorili soglasno. No, tukaj imate kordinate, vpišite jih v zemljevid in pojdite na lokacije in napišite poročilo. Ta ekipa otrok je spoznala tako vse vodnjake v delu Ljubljane, ki mu pravimo Center (nekdanja občina Center). Jih znate starši, tudi tisti iz Ljubljane, našteti, ali potrebujete kordinate?

 

Res je tudi, da opozarjajo tako nas starše kot svoje učitelje in profesorje, naj se tudi oni potrudijo in zmanjšajo uporabo različnih orodij za pouk, ker na toliko različnih orodij tudi oni niso navajeni in ne znajo z njimi ravnati 100 %. Če bo trajalo učenje na daljavo dlje časa, bodo morale šole, gimanzije, predvsem pa profesorski kader tudi to mnenje upoštevati. Slišimo se tudi z starši drugih šol, gimnazij in delimo podobne občutke in imamo podobne informacije. Naši otroci pa ne bili bi naši, če ne bi seveda opozorili, da nekateri sedaj dajejo mnogo preveč za preštudirati, ker očitno želijo nadoknaditi zamude. Pa smo spet pri kapacitetah omrežja. In aplikacijah, orodjih. Poskusimo tudi tudi doseči nek logičen, primeren in optimalen razvoj, koristilo bo vsem skupaj. 

 

 

***

 

Bodi dovolj. Burja je močnejša, kot je bila zjutraj, sonca ni, vseno se vidi Gradež, Monfalcone in Linjano čisto malo.

 

Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr. Dimitriju Ruplu, ki mi že leta pravi in očita, da sem imel na Mobitelu boljšo plačo kot on. Gre za štiri leta, potem sem pa ostal za kar nekaj let brez. Tudi zaradi njega smo nekateri že izkusili samoizolacijo in osamitev, ko so učeni in vrli možje, ki so tudi danes na oblasti, vladali tako kot tisti pred in za njimi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
22
06.06.2020 03:00
V zadnjih mesecih so vsi tuji mediji, ki so poročali o Sloveniji oziroma vladi Janeza Janše, to počeli izrazito negativno: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
7
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
26
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.355
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 4.120
03/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.503
04/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.184
05/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 2.095
06/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 1.829
07/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 6.045
08/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.153
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.728
10/
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.132