Komentar

Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese

Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne vsaj začasno pozabiti na svoja razhajanja. Razlogov za pretiran optimizem sicer ni. Tekma med velikimi silami traja dalje. Vsaka še naprej zasleduje svoje partikularne cilje in če je možno pri tem izkorišča – ena bolj, druga manj uspešno tudi prisotnost korona virusa. Očitno pričakuje, da bo prav ona tista, ki bo iz te krize izšla močnejša in da bo dala takšen ali drugačen pečat svetu. Ta bo po virusu drugačen, kot je bil pred njim. Upajmo, da ne manj demokratičen.

04.04.2020 11:40
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   koronavirus   Kitajska   Rusija   ZDA   multilateralizem   solidarnost   Slovenija   Italija   EU

Da solidarnost znotraj EU še obstaja, dokazuje ne nazadnje češka pomoč Sloveniji v zaščitnih maskah, ki jih je v Ljubljano pripeljalo madžarsko vladno letalo.

Po mnenju Antonia Guterresa, generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov (OZN) izbruh korona virusa predstavlja največjo preizkušnjo za svet po II. svetovni vojni. Kot je že leta 2015 menil Bill Gates, naj bi bili masovni ubijalci ljudi prej virusi kot raketni izstrelki. In koronavirus sedaj dejansko ogroža celotno prebivalstvo našega planeta. Po Kitajski oziroma Aziji je trenutno najbolj na udaru Evropa, a kot vse kaže, bo to neslavno štafetno palico kmalu prevzela Amerika. Izvzeti ne bodo niti drugi kontinenti. Pravzaprav obstaja bojazen, da bodo posledice v manj razvitem svetu še hujše. Na mestu je pričakovanje, da bo svetovna skupnost strnila svoje vrste. Da bodo države izkazovale medsebojno solidarnost, si pomagale pri soočanju s pandemijo in sodelovale pri blažitvi posledic in iskanju cepiva. Multilateralizem bi moral torej priti do polnega izraza pri soočanju s to zdravstveno, gospodarsko, finančno in ne nazadnje varnostno grožnjo. Na žalost pa do zdaj temu večinoma ni bilo tako. Prisotni so vzorci ravnanja, ki smo jim bili priča zadnja leta. Vendar ravno to nespremenjeno obnašanje lahko svet pripelje do hudih posledic in velikih sprememb, tudi geopolitičnih.

 

Multilateralizem je očitno v krizi. Najbolj pomembni  mednarodni organizaciji v tem trenutku – OZN in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sta bolj opazovalki korona blitzkriega. Človek bi pričakoval, da si bodo izredna zasedanja preko video konferenc sledila eno za drugim. Tako pa je generalni sekretar prve podal nekaj rotečih izjav in generalni sekretar druge nekaj ne najbolj konsistentnih navodil. Besede so premalo, v trenutkih, kot smo jim priča, štejejo predvsem dejanja. In ta zavisijo od članic omenjenih organizacij, se pravi držav. Te pa so v minulih tednih, mesecih bolj kot skupnemu delovanju dajale prednost lastnim korakom. Nacionalne države so tako s pojavom koronavirusa znova pridobivale na pomenu tako navzven kot navznoter. Do polnega izraza so spet prišle državne meje, v okviru katerih so države iskale rešitve za moderno kugo. Če pogledamo ravnanje samo nekaterih pomembnejših akterjev, lahko ugotovimo, da spoznanje, da je moč to nadlogo 21. stoletja premagati zgolj skupno, prodira le počasi. Še slabše je glede stališča, da virusa ne bi smeli izkoriščati v zasledovanju ideoloških in geopolitičnih ciljev. 

 

V teh dneh smo priča številnim kitajskim, se pravi bilateralnim pošiljkam medicinske opreme Italiji in drugim evropskim državam, tudi Sloveniji. To je hvalevredno. Kitajska s tem ne nazadnje vrača pomoč, ki ji je bila sama deležna pred meseci. V odsotnosti globalne in čezatlantske ter premajhne znotraj evropske solidarnosti in ko od zadostnega števila zaščitnih mask in respiratorjev zavisijo življenja, tovrstnih gest Evropejci ne bodo kar tako pozabili. Na to Kitajska, ki pomoč obeša na veliki boben, tudi računa. Skuša se predstaviti kot odgovoren in zanesljiv partner (za razliko od ZDA). Zastavlja se vprašanje, ali Kitajsko pri tem res vodita le dobrota oziroma solidarnost, ali pa so posredi še kakšni drugi oziri. Na razne načine (uporabljati je začela preizkušene ruske propagandne metode) namreč daje vedeti, da je njen (avtoritarni) način vladanja pri obvladanju virusa najbolj učinkovit in boljši od demokratičnega. Pri tem upa, da si bo v Evropi pridobila naklonjenost, če ne že posnemovalcev. Enako, da bo postala globalni vodja.

 

Skratka, poraja se vtis, da skuša Kitajska izkoristiti dane razmere in povečati svoj vpliv v svetu. Pri tem očitno upa, da bo ta pozabil na (ne)poteze, ki jih je kitajski avtoritativni režim vlekel na začetku, decembra in januarja. Te so pomembno, če ne že odločilno pripomogle k globalni zdravstveni krizi, ki je v svetu do tega trenutka zahtevala že okoli 60.000 žrtev. Ne samo to, priče smo največjemu upadu globalne ekonomske aktivnosti po II. svetovni vojni in največjemu omejevanju človekovih svoboščin. S podcenjevanjem in prikrivanjem se je zapravil dragocen čas za sprejem ukrepov za njegovo hitro zajezitev v Evropi in drugje po svetu. Kitajci se tega zavedajo, zato skušajo krivdo zvaliti na druge. Poznana je njihova trditev, da je virus na Kitajsko prinesla športna ekipa ameriške vojske. Zanimivo, da s tržnic z živimi divjimi živalmi v Wuhanu, kjer naj bi virus začel svoj pohod, še vedno niso odpravili.

 

Kitajskemu zgledu je sledila in pristopila k bilateralnemu pošiljanju pomoči tujini tudi Rusija. V Italijo je poslala več letal medicinske opreme (resda nekaj neuporabne) in svoje vojaške medicinske strokovnjake. Pomoč so poslale tudi Združene države. Pri tem skuša Rusija ustvariti vtis svoje velikodušnosti in da je za razliko od drugih (beri: članic EU in ZDA) uspešna v krotenju virusa, da ima stvari pod nadzorom. Se pa tako pri njej kot pri Kitajski zastavlja vprašanje, ali gre za resnične ali pa za prirejene podatke. Vsekakor pandemijo skuša izkoristiti tako za okrepitev ugleda in vpliva v svetu, kot za okrepitev nadzora nad domačimi oporečniki režima. 

 

Izbruh korona virusa je bila idealna prilika, da ZDA popravijo svoje odnose z EU in evropskimi članicami zveze NATO. Enako, da se v skrbi za širši, skupni interes postavijo na čelo globalnih prizadevanj zoper najnovejšo virusno grožnjo, kot so to storile v času Obame zoper ebolo. Zgodilo se ni ne eno ne drugo, ZDA so še naprej zazrte vase. Je pa Trumpova administracija skušala virus izkoristiti v svoji tekmi s Kitajsko, enem od najbolj pomembnih geopolitičnih dogajanj 21. stoletja. Kitajski je (precej upravičeno) pripisala odgovornost za njegovo hitro širjenje v svet. Vendar tudi sama virusa na začetku ni jemala resno. Njen spopad z virusom na ameriških tleh ne more biti za zgled drugim. Kaj lahko se zgodi, da bodo ZDA zaradi zamujanja z ukrepi ena najbolj prizadetih držav. Ugled, vpliv ZDA v svetu, njihov soft power se tako dodatno zmanjšujejo in konec ameriške ere je še bližje. Ameriška donacija zaščitne opreme Italiji v višini sto milijonov dolarjev, telefonski razgovori predsednika Trumpa s predsednikoma Kitajske in Rusije dajejo slutiti, da se tega začenjajo zavedati tudi v Beli hiši.

 

Prvi tedni soočanja z virusom s strani izpostavljenih članic (Italija, Španija) EU so pokazali, da je Unija na resni preizkušnji, da so evropske vrednote in solidarnost bolj puhle fraze. Nemčija in Francija sta klub evropskemu enotnemu trgu celo omejili izvoz medicinske opreme. Nič bolje se ni zgodilo spoštovanju prostega pretoka ljudi. Resda zdravstvo ni v domeni organov EU, ampak držav članic, vendar bi bilo pričakovati več usklajevanja in solidarnosti. Kitajska (EU jo je lani označila za sistemsko tekmico) in Rusija sta to, kot rečeno, izkoristili.

 

Stanje se je med tem začelo spreminjati oziroma izboljševati. EU je začela dokazovati, da vendarle predstavlja dodano vrednost za svoje članice in da ji je mar za lastno prihodnost in za ohranitev demokratičnih načel. Pri soočanju z ekonomskimi posledicami virusa sicer res ponovno prihajajo do izraza stara razhajanja med evropskim severom in jugom. Obstaja pa prepričanje, da se bo rešitev našla. Druge alternative, če naj EU še bo igralec na svetovni sceni oziroma če naj sploh preživi kot institucija, ni. EU ima pravzaprav priložnost, da pokaže, da obstaja alternativa ameriškemu unilateralizmu in kitajskemu avtoritarizmu. Da solidarnost znotraj EU še obstaja, dokazuje ne nazadnje češka pomoč Sloveniji v zaščitnih maskah, ki jih je pripeljalo madžarsko vladno letalo.

 

Vrh G20 pred dnevi kaže, da sta tudi globalna koordinacija in sodelovanje v boju zoper korona virus možna, vključno s sodelovanjem med ZDA in Kitajsko. Slednje bi bilo več kot dobrodošlo in boljše kot medsebojno obtoževanje. Niti ne bi bilo prvič, da bi se velesili usklajevali v primeru zdravstvenih in ekonomskih kriz. Zavedati bi se morali, da se bliža čas vse večje brezposelnosti, upada investicij in recesije in s tem nestabilnosti in konfliktov. Ti bi se dotaknili vseh.

 

Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne vsaj začasno pozabiti na svoja razhajanja. Razlogov za pretiran optimizem ni. Tekma med velikimi silami traja dalje. Vsaka še naprej zasleduje svoje partikularne cilje in če je možno pri tem izkorišča – ena bolj, druga manj uspešno – tudi prisotnost korona virusa. Očitno pričakuje, da bo prav ona tista, ki bo iz te krize izšla močnejša in da bo dala takšen ali drugačen pečat svetu. Ta bo po virusu drugačen, kot je bil pred njim.

 

Upajmo, da ne manj demokratičen.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
23
06.06.2020 03:00
V zadnjih mesecih so vsi tuji mediji, ki so poročali o Sloveniji oziroma vladi Janeza Janše, to počeli izrazito negativno: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
7
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
26
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.363
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 4.130
03/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.505
04/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.191
05/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 2.097
06/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 1.836
07/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 6.050
08/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.155
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.733
10/
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.202