Komentar

Koronavirus in teorija črnega laboda

Se bo po koncu pandemije kaj spremenilo? Bomo spoznali vrednost lokalnih trgovin in industrije, čeprav bo morda nekoliko dražja? Bomo spoznali, da nadzor na državnih mejah lahko omilimo, vendar ne ukinemo? Se bomo vrnili k starodavni navadi, da damo nekaj na stran za hude čase? Bomo prepustili Bruslju, da o vsem odloča, čeprav je tudi v nujnih zadevah počasnejši od polža?

07.04.2020 21:30

Piše: Keith Miles

Ključne besede:

teorija črnega laboda

Taleb

zaloge

nepričakovan dogodek

Bruselj

koronavirus

R. K. Merton

Moja babica je imela shrambo in krompir v kleti, sezonsko zelenjavo in domačo kuhinjo. Ni pričakovala vsega ob vsakem času, zato je vedno imela rezerve. Se nismo na splošno naučili iz bančne krize, da potrebujemo dobre rezerve, ravno tako kot vojska?

Mnogi pišejo o nepredvidenih posledicah. Če obstaja zakon o nepredvidenih posledicah, v njem piše, da "vsakemu ukrepu sledi ena nepričakovana posledica, ki je pogosto negativna". Najboljšo analizo pojava nepričakovanih posledic je leta 1936 naredil ameriški sociolog R. K. Merton, ki je naštel pet vzrokov:

* Nevednost, ki vodi do nepopolne analize.

* Napake v analizi.

* Prevladovanje kratkoročnih interesov.

* Osnovne vrednote, ki ustavijo določene ukrepe.

* Strah pred nečem, tako da odsotnost težave ni predvidena.

Dobro znan primer takega pojava v 19. stoletju je avstralski uvoz zajcev za hrano in lov. Nepredvidena posledica je bila, da so se razmnožili tako hitro, da so postali nadloga in nevarnost za prostoživeče živali in kmetije, zato so z virusom myxoma hoteli zmanjšati njihovo število. V zvezi z zakonom o nepričakovanih posledicah obstajajo dogodki, ki jih imenujejo črni labod (Black Swan). To so dogodki, za katere se zdi, da so popolnoma nepričakovani. Nassim Taleb v svoji pionirski knjigi razloži, zakaj se tak dogodek imenuje črni labod:

"Pred odkritjem Avstralije so bili ljudje v starem svetu prepričani, da so vsi labodi beli; to je bilo neomajno prepričanje, ki so ga, kot se je zdelo, neizpodbitno potrjevali empirični dokazi. Ko so opazili prvega črnega laboda, je bilo to morda zanimivo presenečenje za nekaj ornitologov (in drugih, izjemno zaskrbljenih zaradi obarvanosti ptic), toda v tem ni bistvo zgodbe. Ponazarja omejenost našega učenja iz opazovanj ali izkušenj in krhkost našega znanja. Samo eno opazovanje lahko ovrže splošno trditev, ki izvira iz tisočletij potrjenih opažanj milijonov belih labodov."

Dogodek oziroma teorija črnega laboda je potemtakem opisan kot popolno presenečenje, morda "nepričakovana posledica" nečesa z velikim vplivom in ki, gledano nazaj, ne bil smel biti nepričakovan. Koronavirus ustreza temu opisu. Zdi se mi, da je naloga poslovnega sistema, imenovanega "v ravno pravem času", način proizvodnje, katerega namen je povečati učinkovitost ter zmanjšati stroške s preskrbo vseh sestavnih delov nekega procesa s kar najmanjšo časovno razliko pri dobavi, kajti s tem se prepreči naložbe v povečanje zalog in materialov. Ima pa nehotene posledice, s katerimi se moramo spopasti zdaj, na začetku pandemije. Glavna je ta, da ima industrija malo ali nič zalog. Dobava "v ravno pravem času" nima samo finančnega učinka, temveč tudi metodologijo ter geografske in socialne vplive.

Eden od metodoloških ali industrijskih efektov je proizvodnja delov pri zunanjih kooperantih, pogosto v državah z nizkimi stroški, in spreminjanje velikih proizvodnih obratov v montažne. Zaradi tega vidimo, da si proizvodnja prizadeva za čimprejšnjo izdelavo prezračevalnikov na domačih tleh. Sestavni deli zanje morda prihajajo iz držav z nezaželenimi človekovimi pravicami in delovnimi praksami, ne pa iz domačih virov. Ena od družbenih posledic je miselnost "v ravno pravem času" oziroma "ravno dovolj", zato pričakujemo, da bo vse na razpolago kadarkoli, ne glede na letni čas – jagode decembra in tulipani novembra. Druga nedavna navada so že pripravljene jedi, kadarkoli jih rabimo, ne samo prigrizek, kot je burek ali pica za s sabo, ampak pečena goveja pečenka, krompir, korenje in brokoli. Kultura ravno pravega časa! Takoj vse!

Torej bi morali biti v tej krizi presenečeni, da v moderni dobi obstajajo prazne shrambe in nore dirke v supermarkete. Babica je imela shrambo in krompir v kleti, sezonsko zelenjavo in domačo kuhinjo. Ni pričakovala vsega ob vsakem času, zato je vedno imela rezervo. Se nismo na splošno naučili iz bančne krize, da potrebujemo dobre rezerve, ravno tako kot vojska? Banka za mednarodne poravnave v Ženevi je uvedla nova pravila za izboljšanje rezerv, toda v glavnem se v družbi nismo ravnali po teh lekcijah.

Se bo po koncu pandemije kaj spremenilo? Bomo spoznali vrednost lokalnih trgovin in industrije, čeprav bo morda nekoliko dražja? Bomo spoznali, da nadzor na državnih mejah lahko omilimo, vendar ne ukinemo? Se bomo vrnili k starodavni navadi, da damo nekaj na stran za hude čase? Bomo prepustili Bruslju, da o vsem odloča, čeprav je tudi v nujnih zadevah počasnejši od polža?

Dogodek s koronavirusom je črni labod, vendar, kot ugotavlja Taleb, ne bi smel biti popolnoma nepričakovan; ali pa po Mertonu prevladuje kratkoročen interes z nenamernimi posledicami.

KOMENTIRAJTE

PRIKAŽI KOMENTARJE


Gorcin / 8. 04. 2020 05:33:36 Ne, korona virus ne ustreza teoriji črnega laboda in to sam avtor Nassim Taleb razloži zakaj. Furthermore, some people claim that the pandemic is a “Black Swan”, hence something unexpected so not planning for it is excusable. The book they commonly cite is The Black Swan (by one of us). Had they read that book, they would have known that such a global pandemic is explicitly presented there as a white swan: something that would eventually take place with great certainty. Such acute pandemic is unavoidable, the result of the structure of the modern world; and its economic consequences would be compounded because of the increased connectivity and overoptimization. As a matter of fact, the government of Singapore, whom we advised in the past, was prepared for such an eventuality with a precise plan since as early as 2010. Za kaj več, poglejte: https://medium.com/incerto/corporate-socialism-the-government-is-bailing-out-investors-managers-not-you-3b31a67bff4a 1 0 Prijavite sporen komentar
APMMB2 / 8. 04. 2020 04:06:27 Ugibanj, kaj bo po koncu koronavirusne gripe je vse več. Napovedi niso obetavne. Večina meni, da bo nastopila huda kriza, ki jo bomo odpravljali kar nekaj let. Menim, da je najprej potrebno oceniti škodo, ki jo je virusna griapa povzročila. Povzročila je izpad proizvodnje in izpad prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavaraovanje, povzročila je dodatne stroške v zdravstvu in stroške prehrane prebivalstva v državah, kjer so izvajali ukrepe proti širjenju epidemije. To so dejanski stroški krize. Če jih seštejemo, pa le niso tako grozno veliki, kot jih obračunavajo ekonomisti, ki računajo bruto izgube. Upoštevati moramo, da je v času krize potrošnja skorajda zamrla, saj se je zreducirala na golo preživetje, na prehrano, stroške elektrike in morda nekaj stroškov za zaščitno opremo. Analitiki bi morali izračunati, dejanske izgube v gospdarstvu in na drugi strani prihanke, ki jih je kriza povzročila s tem, da je potrošnja upadla in je omogočila le golo preživetje. Na ta način bomo dobili dejansko izgubo, ki bo nogo manjša od napovedane. Torej je le več optimizma, kot pesimizma. Nekaj težav bo povzročilo tudi to, da vse države ne bodo hkrati izšle iz krize in bo ta časovni zamik povzročil nekaj dodatnih stroškov. Tudi Slovenija bo žrtev tega zamika. Uspešna zajezitev širjenja okužbe bo namreč Sloveniji omogočila opuščanje strogih ukrepov prej kot v drugih državah, gospodarskih partneric, zato bo poslovanje z njimi zamujalo, Sloveniji pa povzročalo dodatne stroške. Koliko se bo svet spremenil po krizi, je prav tako vprašanje, s katerim se bavijo analitiki in najrazličnejši preroki. Za to imamo na voljo ogromno primerov, ki pa vsi kažejo na zablode, ki jih takšna izredna stanja povzočajo in zaradi poneumljanja povzrčajo ogromne stroške. Naj omenim samo dve takni zablodi: gradnja Maginotove obrambne linije med Francijo in Nemčijo, ki so jo Nemci v 2. svetovni vojni obšli in iz mogočnih utrdb niso istrelili niti šibre, kaj šele kakšne granate. Drugo zablodo smo doživljali tudi v Sloveveniji. Doktrina generalov je bila protiatomsaka zaščita. Ukazana je bila gradnja protiatomskihzakonišč. Teh imamo na tisoče in večina jih sameva in jih ne uporabljamo niti za shranjevanje krompirja. Kaj si bodo po krizi izmislili novodobni strategi je zanimivo vprašanje? Že sedaj pa lahko napovem, da bodo ostala skladišča polna zaščitnih mask in respiratorjev, ki bodo rjaveli vse dokler jih ne bdo odpisali. Ob krizi se je izpostavila popolna neučinkovitost EU. Kljub temu da je med krizo izbruhnilo na stotine problemov, ki bi jih EU morala reševati,odziva ni bilo. Žal se je v tej anemičnosti popolnoma izgubil tudi naš komisar, ki je očitno šprical akcije NNP. Morda je premlad in akcij NNP ni doživljal, zato se mu niti sanja ne, kaj bi moral početi med krizo. Kriza je v trenutku ustavila transport in tudi potniški promet. To je že področje, ki bi ga moral reševati krizni komisar. Kje je bil, ko so nastajale več deset kilometerske kolone? Na tisoče potnikov je bilo ujetih in jih je bilo potrebno spraviti domov. Tudi tukaj komisarja ni bilo. Tudi ostali komisarji z Uruslo van der Layen so bili nevidni. Prav epidemija in kriza sta priložnost, da se EU izkaže in postavi enotne standarde in pristop k reševanju krize. Pred vsem je izostala solidarnost, ki bi bila zelo dobrodošla, saj kriza ni povsod udarila enako silovito. EU ima sicer priložnost za popravni izpit, saj virusni krizi sledi gospodarska. Tudi pri gospodarski krizi bo potrebna koordinacija in pomoč pri zagonu gospodarstva, saj je evrpsko gospodarstvo zelo integrirano in potreba po sinhronizaciji zagona je nujna. Ali bo medla ekipa , ki vodi EU, sposobna stopiti iz pravljičnega sveta klimatske krize v svet dejanske gospodarske krize in ukrepati tako, da se bo gospodarstvo čim prej vrnilo v normalne tirnice? Če bodo države morale same reševati gopsodarsko krizo, potem se bo vedno več ljudi sprševalo, ali EU sploh še potrebujemo? Ali je res edin in največji sovražnik EU Viktor Orban, ki ima nesrčo, ker ga Madžari oboužujejo in mu na volitvah zagotavjajo večino, ki ga v očeh anemične Evrope prikazujejo kot diktatorja? Takšno stanje vzbuja med ostalimi evropskimi vladarji zavist, saj se večina med njimi okiti z laskavo titulo šele potem, ko zleze skozi šivankino uho in ga podpre pičla večina. 0 0 Prijavite sporen komentar
Nzugu Hoffman / 8. 04. 2020 08:00:57 @NN Taleb via Gorcin "Had they read that book, they would have known that such a global pandemic is explicitly presented there as a white swan: something that would eventually take place with great certainty." +1 0 0 Prijavite sporen komentar
aladar / 8. 04. 2020 08:05:18 Problem bodo ustvarjene izgube v gospodarstvu in prezadolzenost podjetnikov, malih in velikih in tudi posameznikov z krediti in lizingi...Vsa ekonomija bazira na posojanju, preprosto povedano na zadolzevanju. Banke igrajo pri tej zadolzitveni igri pomembno vlogo. Vse se primerja z rastjo drevesa v sosedovem gozdu. Rast in dobicek sta pomembna...Tesko si predstavljam, da so lepotci z ceste placani z gotovino, bolj verjetno so vzeti na lizing... torej en del neke vrste ponzi scheme za stimuliranje gospodarstva..Dobra ideja se ni dovolj, rabies tudi denar, ki si ga seveda izposodis, od nekoga, nekje po dolocenih pravilih igre z zagotovilom vracanja. Ogromno faktorjev se mora poklopiti z spremljajoco sreco, da ideja uspe! Banke so znane po tem, da posojajo in investirajo, se zadolzujejo in zadolzijo druge..in z periodnimi presledki osmih let priblizno zgrmijo v gospodarsko krizo skupaj z borzno posredniskim napihnjenim investiranjem..Izgube se po navadi bajne, razprsijo pa se na vso prebivalstvo. Na zelo socialisticen nacin se pomaga potegniti iz blata en procent tistih, ki so po nekaterih ocenah prevec vredni, raji pa se ponudi minimalec z vljudnim opozorilom: Take it or leave it! It's my way or highway! Z strahom pred totalnim kolapsom in z desintegracijo organiziranosti raje na zahodu ze vse od Regana in Thatcherjeve naprej, systemskim ureditvam na Zahodu vedno znova uspe potegavcina bail outa ...Zgodila se je ne predvidena rec in pripravlja se crni scenarij in vsa krivda se bo zvalila na nevidnega sovraznika, kateremu se je napovedala vojna, ki bo trajala se dolgo potem, ko se bo zatisje prikradlo v prve bojne linije... Je pa res, locila se bodo zdrava semena od bolnih... 0 0 Prijavite sporen komentar
Igor Karlić / 9. 04. 2020 19:05:51 Moja nona (babica) bi Keith Milesa označila za razvajenega telebana, ki sploh ne ve kaj je kriza. Kaj bi lakota, fašistični požigi, SS policija, jetika, bombardirana hiša ... proti rediti se doma in stokati kako je to znamenje propada globalizacije. Največja slabost globalizacije je, da se navkljub temu, da zniža vplive vsake krize na minimum, ustvarja množico večnih godrnjal, ki v vsaki muhi iščejo potrditve ta svoje fantazme. 0 0 Prijavite sporen komentar
Igor Karlić / 9. 04. 2020 19:23:56 G. Keith Miles, od kje vam ideja, da trpi gospodarstvo pomankanje dobave? Edina težava je začasno pomankanje potrošnje. Vaš odgovor za podjetnike je: Če bi imeli ogromna skladišča, sploh nebi bilo izpada dohodka in ker bi bile surovine dražje, bi sploh prosperirali, še posebej zato, ker bi vam zaprli trg??? Ma ne ga lomit. In nisem pripravljen plačevati več, zato, da bom s tem ustvarjal revščino doma in po svetu. Tudi v jugovini smo plačevali več za manj pa se zadeva ni izšla. Ena najbolj nesmiselnih ekonomskih trditev je: Bolj boste bogati, če boste za isto plačo lahko kupili manj. Potem je Trump srota proti srednjeveškemu dninarju. 0 0 Prijavite sporen komentar
Igor Karlić / 9. 04. 2020 19:42:06 Pa še to. Če je lokalna industrija dražja, to pomeni, da imamo boljše delo, zato lahko kar propade. A dobivamo denar iz nič? Očitno že obstaja lokalna industrija, ki ima večjo dodano vrednost kot šivalnica čevljev v Bangladešu. 0 0 Prijavite sporen komentar

Gorcin / 8. 04. 2020 05:33:36

Ne, korona virus ne ustreza teoriji črnega laboda in to sam avtor Nassim Taleb razloži zakaj.

Furthermore, some people claim that the pandemic is a “Black Swan”, hence something unexpected so not planning for it is excusable. The book they commonly cite is The Black Swan (by one of us). Had they read that book, they would have known that such a global pandemic is explicitly presented there as a white swan: something that would eventually take place with great certainty. Such acute pandemic is unavoidable, the result of the structure of the modern world; and its economic consequences would be compounded because of the increased connectivity and overoptimization. As a matter of fact, the government of Singapore, whom we advised in the past, was prepared for such an eventuality with a precise plan since as early as 2010.

Za kaj več, poglejte: https://medium.com/incerto/corporate-socialism-the-government-is-bailing-out-investors-managers-not-you-3b31a67bff4a

Prijavite sporen komentar

APMMB2 / 8. 04. 2020 04:06:27

Ugibanj, kaj bo po koncu koronavirusne gripe je vse več. Napovedi niso obetavne. Večina meni, da bo nastopila huda kriza, ki jo bomo odpravljali kar nekaj let.
Menim, da je najprej potrebno oceniti škodo, ki jo je virusna griapa povzročila.
Povzročila je izpad proizvodnje in izpad prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavaraovanje, povzročila je dodatne stroške v zdravstvu in stroške prehrane prebivalstva v državah, kjer so izvajali ukrepe proti širjenju epidemije. To so dejanski stroški krize.
Če jih seštejemo, pa le niso tako grozno veliki, kot jih obračunavajo ekonomisti, ki računajo bruto izgube.
Upoštevati moramo, da je v času krize potrošnja skorajda zamrla, saj se je zreducirala na golo preživetje, na prehrano, stroške elektrike in morda nekaj stroškov za zaščitno opremo.
Analitiki bi morali izračunati, dejanske izgube v gospdarstvu in na drugi strani prihanke, ki jih je kriza povzročila s tem, da je potrošnja upadla in je omogočila le golo preživetje.
Na ta način bomo dobili dejansko izgubo, ki bo nogo manjša od napovedane. Torej je le več optimizma, kot pesimizma.
Nekaj težav bo povzročilo tudi to, da vse države ne bodo hkrati izšle iz krize in bo ta časovni zamik povzročil nekaj dodatnih stroškov. Tudi Slovenija bo žrtev tega zamika. Uspešna zajezitev širjenja okužbe bo namreč Sloveniji omogočila opuščanje strogih ukrepov prej kot v drugih državah, gospodarskih partneric, zato bo poslovanje z njimi zamujalo, Sloveniji pa povzročalo dodatne stroške.
Koliko se bo svet spremenil po krizi, je prav tako vprašanje, s katerim se bavijo analitiki in najrazličnejši preroki.
Za to imamo na voljo ogromno primerov, ki pa vsi kažejo na zablode, ki jih takšna izredna stanja povzočajo in zaradi poneumljanja povzrčajo ogromne stroške.
Naj omenim samo dve takni zablodi: gradnja Maginotove obrambne linije med Francijo in Nemčijo, ki so jo Nemci v 2. svetovni vojni obšli in iz mogočnih utrdb niso istrelili niti šibre, kaj šele kakšne granate. Drugo zablodo smo doživljali tudi v Sloveveniji. Doktrina generalov je bila protiatomsaka zaščita. Ukazana je bila gradnja protiatomskihzakonišč. Teh imamo na tisoče in večina jih sameva in jih ne uporabljamo niti za shranjevanje krompirja.
Kaj si bodo po krizi izmislili novodobni strategi je zanimivo vprašanje? Že sedaj pa lahko napovem, da bodo ostala skladišča polna zaščitnih mask in respiratorjev, ki bodo rjaveli vse dokler jih ne bdo odpisali.
Ob krizi se je izpostavila popolna neučinkovitost EU. Kljub temu da je med krizo izbruhnilo na stotine problemov, ki bi jih EU morala reševati,odziva ni bilo. Žal se je v tej anemičnosti popolnoma izgubil tudi naš komisar, ki je očitno šprical akcije NNP. Morda je premlad in akcij NNP ni doživljal, zato se mu niti sanja ne, kaj bi moral početi med krizo.
Kriza je v trenutku ustavila transport in tudi potniški promet. To je že področje, ki bi ga moral reševati krizni komisar. Kje je bil, ko so nastajale več deset kilometerske kolone? Na tisoče potnikov je bilo ujetih in jih je bilo potrebno spraviti domov. Tudi tukaj komisarja ni bilo. Tudi ostali komisarji z Uruslo van der Layen so bili nevidni.
Prav epidemija in kriza sta priložnost, da se EU izkaže in postavi enotne standarde in pristop k reševanju krize. Pred vsem je izostala solidarnost, ki bi bila zelo dobrodošla, saj kriza ni povsod udarila enako silovito.
EU ima sicer priložnost za popravni izpit, saj virusni krizi sledi gospodarska. Tudi pri gospodarski krizi bo potrebna koordinacija in pomoč pri zagonu gospodarstva, saj je evrpsko gospodarstvo zelo integrirano in potreba po sinhronizaciji zagona je nujna. Ali bo medla ekipa , ki vodi EU, sposobna stopiti iz pravljičnega sveta klimatske krize v svet dejanske gospodarske krize in ukrepati tako, da se bo gospodarstvo čim prej vrnilo v normalne tirnice?
Če bodo države morale same reševati gopsodarsko krizo, potem se bo vedno več ljudi sprševalo, ali EU sploh še potrebujemo?
Ali je res edin in največji sovražnik EU Viktor Orban, ki ima nesrčo, ker ga Madžari oboužujejo in mu na volitvah zagotavjajo večino, ki ga v očeh anemične Evrope prikazujejo kot diktatorja?
Takšno stanje vzbuja med ostalimi evropskimi vladarji zavist, saj se večina med njimi okiti z laskavo titulo šele potem, ko zleze skozi šivankino uho in ga podpre pičla večina.

Prijavite sporen komentar

Nzugu Hoffman / 8. 04. 2020 08:00:57

@NN Taleb via Gorcin "Had they read that book, they would have known that such a global pandemic is explicitly presented there as a white swan: something that would eventually take place with great certainty."

+1

Prijavite sporen komentar

aladar / 8. 04. 2020 08:05:18

Problem bodo ustvarjene izgube v gospodarstvu in prezadolzenost podjetnikov, malih in velikih in tudi posameznikov z krediti in lizingi...Vsa ekonomija bazira na posojanju, preprosto povedano na zadolzevanju. Banke igrajo pri tej zadolzitveni igri pomembno vlogo. Vse se primerja z rastjo drevesa v sosedovem gozdu. Rast in dobicek sta pomembna...Tesko si predstavljam, da so lepotci z ceste placani z gotovino, bolj verjetno so vzeti na lizing... torej en del neke vrste ponzi scheme za stimuliranje gospodarstva..Dobra ideja se ni dovolj, rabies tudi denar, ki si ga seveda izposodis, od nekoga, nekje po dolocenih pravilih igre z zagotovilom vracanja. Ogromno faktorjev se mora poklopiti z spremljajoco sreco, da ideja uspe! Banke so znane po tem, da posojajo in investirajo, se zadolzujejo in zadolzijo druge..in z periodnimi presledki osmih let priblizno zgrmijo v gospodarsko krizo skupaj z borzno posredniskim napihnjenim investiranjem..Izgube se po navadi bajne, razprsijo pa se na vso prebivalstvo. Na zelo socialisticen nacin se pomaga potegniti iz blata en procent tistih, ki so po nekaterih ocenah prevec vredni, raji pa se ponudi minimalec z vljudnim opozorilom: Take it or leave it! It's my way or highway!
Z strahom pred totalnim kolapsom in z desintegracijo organiziranosti raje na zahodu ze vse od Regana in Thatcherjeve naprej, systemskim ureditvam na Zahodu vedno znova uspe potegavcina bail outa ...Zgodila se je ne predvidena rec in pripravlja se crni scenarij in vsa krivda se bo zvalila na nevidnega sovraznika, kateremu se je napovedala vojna, ki bo trajala se dolgo potem, ko se bo zatisje prikradlo v prve bojne linije... Je pa res, locila se bodo zdrava semena od bolnih...

Prijavite sporen komentar

Igor Karlić / 9. 04. 2020 19:05:51

Moja nona (babica) bi Keith Milesa označila za razvajenega telebana, ki sploh ne ve kaj je kriza. Kaj bi lakota, fašistični požigi, SS policija, jetika, bombardirana hiša ... proti rediti se doma in stokati kako je to znamenje propada globalizacije. Največja slabost globalizacije je, da se navkljub temu, da zniža vplive vsake krize na minimum, ustvarja množico večnih godrnjal, ki v vsaki muhi iščejo potrditve ta svoje fantazme.

Prijavite sporen komentar

Igor Karlić / 9. 04. 2020 19:23:56

G. Keith Miles, od kje vam ideja, da trpi gospodarstvo pomankanje dobave? Edina težava je začasno pomankanje potrošnje. Vaš odgovor za podjetnike je: Če bi imeli ogromna skladišča, sploh nebi bilo izpada dohodka in ker bi bile surovine dražje, bi sploh prosperirali, še posebej zato, ker bi vam zaprli trg??? Ma ne ga lomit. In nisem pripravljen plačevati več, zato, da bom s tem ustvarjal revščino doma in po svetu. Tudi v jugovini smo plačevali več za manj pa se zadeva ni izšla. Ena najbolj nesmiselnih ekonomskih trditev je: Bolj boste bogati, če boste za isto plačo lahko kupili manj. Potem je Trump srota proti srednjeveškemu dninarju.

Prijavite sporen komentar

Igor Karlić / 9. 04. 2020 19:42:06

Pa še to. Če je lokalna industrija dražja, to pomeni, da imamo boljše delo, zato lahko kar propade. A dobivamo denar iz nič? Očitno že obstaja lokalna industrija, ki ima večjo dodano vrednost kot šivalnica čevljev v Bangladešu.

Prijavite sporen komentar

O zmožnosti zaveze