Razkrivamo

Vladni odgovor Svetu Evrope ni prav nič škandalozen; v bistvu in na žalost je vse, kar trdijo o slovenskih novinarjih in medijih - res ...

Svet Evrope je nedavno na svoji spletni Platformi za svobodo izražanja strani objavil alarmantno obvestilo IPI (International Press Institute) o tem, da naj bi slovenski novinarji delali v naraščajoče strupenem ozračju (vir), kar naj bi bila "zasluga" nove vlade, zlasti pa premierja Janeza Janše osebno. Seveda je šlo tudi tokrat za osebno maščevanje tistih, ki nimajo problemov s tožarjenjem slovenskih politikov v tujini, če ideološko niso na pravi strani. Tudi v tem primeru je receptura identična tisti iz leta 2007, ko je 571 novinarjev zagnalo vik in krik zaradi domnevnih pritiskov enega samega politika, ene same stranke oziroma vlade na medije. Tokrat sta bila izvirni greh dva premierjeva kritična čivka na račun javne RTV hiše zaradi manipulativnega poročanja o dvigu plač ministrov, kar je bil povod za ogorčenje novinarskega združenja (DNS), oglasil pa se je tudi Blaž Zgaga, ki je IPI opozoril na grožje in podobne strahote, s katerimi se od 13. marca dalje spopadajo slovenski novinarji. Epidemija Covid-19 je njihovo stisko le še povečala. V Sloveniji so "ugotovitve" IPI precej odmevale tudi zato, ker javnosti nihče ni povedal, da gre le za enega izmed množice zasebnih inštitutov, ki delujejo po svetu in se ukvarjajo z mediji v skladu s svojo ideologijo, doktrino financiranja in osebnimi preferencami sodelujočih. Bolj kot sporne navedbe pa je zdaj pozornost vzbudil odgovor slovenske vlade, ki ga je pripravil Urad za komuniciranje. Vsekakor je stvar razprave, če je vsebinsko točen in korekten, vendar je predpogoj za kakršno koli oceno to, da ga imamo možnost v celoti prebrati. Po naši oceni je v vsebinskem smislu dokaj točen in faktografski. Skratka, v njem ni nič takšnega, česar ne bi že vedeli. Na Svet Evrope je bil sicer poslan v angleškem izvirniku, objavljamo slovenski prevod.

 

10.04.2020 22:30
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Svet Evrope   IPI   Vlada Republike Slovenije   mediji   Slovenija   RTV Slovenija   Janez Janša   Ukom

Fotomontaža: portal+

"Glede na to, da slovenski medijski prostor bolj ali manj pozorno spremljam že dobrih dvajset let, lahko ob odgovoru, ki ga je slovenska vlada poslala v Strasbourg, le skomignem z rameni. Nič novega, nekateri to govorimo že leta in leta, pa se nič ne spremeni. Medijski prostor pri nas tako izrazito favorizira levico, da to ni samo neokusno, ampak je postalo že del nezavedne patologije mainstreama."

(Dejan Steinbuch, odgovorni urednik portala+)

Vlada Republike Slovenije pozdravlja, da se je Platforma Sveta Evrope za svobodo izražanja začela intenzivneje zanimati tudi za medijsko situacijo v Sloveniji in upa na konstruktivno pomoč pri reševanju te problematike v Sloveniji. Ne gre le za vprašanje izpolnjevanja osnovnih etičnih novinarskih standardov, ki bi morali biti temeljni postulat delovanja vseh medijev, ampak tudi vprašanje lastništva in pluralnosti medijev v Sloveniji, navsezadnje pa tudi realnih groženj, ki so jih deležni posamezni novinarji. Prav zato vas želimo opozoriti na širši kontekst medijske situacije v Sloveniji.

 

Najprej na izpostavimo zgodovinska dejstva razvoja medijskega trga v Sloveniji. Večina obstoječih osrednjih medijev v Sloveniji izhaja iz nekdanjega komunističnega režima in še v poznih devetdesetih letih so medije kot odgovorni uredniki urejali tudi nekdanji pripadniki zloglasne tajne službe UDBA, znane po preganjanjih in mučenju številnih političnih zapornikov v prejšnjem sistemu. Tukaj moramo izpostaviti nekdanjega odgovornega urednika Dela Mitja Meršola, ki je bil sicer v tujini tudi vplivni član združenja IPI.

 

Nacionalno radiotelevizijo (RTV SLO), ki jo financirajo vsi državljani, so še do leta 2004 neposredno vodile bivše komunistične strukture. Na čelu programskega sveta RTV SLO, ki odloča o vseh programskih smernicah te izjemno pomembne ustanove, je sedel dr. Janez Kocijančič, nekdanji predsednik Zveze komunistov Slovenije v času Jugoslavije, z osamosvojitvijo pa nekaj časa tudi predsednik predhodnice stranke SD. Istemu organu je pozneje načeloval tudi dr. Jernej Pikalo, sicer minister SD v dveh slovenskih vladah. Verjetno se strinjate, da je šlo s stališča svobodnega delovanja medijev in še posebej javne RTV za nevzdržno situacijo.

 

V celotnem začetnem obdobju demokratičnega razvoja je potrebno izpostaviti tudi problem oglaševanja. Več ali manj vsi poskusi ustanavljanja novih medijev, ki ne bi temeljili na dediščini totalitarne preteklosti, so propadli, saj novi mediji niso bili deležni denarja iz naslova oglaševanja tako kot obstoječi mediji. Eden redkih medijev, ki je uspel kljub blokadi oglaševanja preživeti, je bila verska radijska postaja Radio Ognjišče. Preživel pa je v prvi vrsti zato, ker so ga ljudje podpirali z lastnimi prispevki mimo oglaševanja.

 

 

 

 

Delno se je situacija spremenila šele v obdobju 2004-2008, ko so se prvič za štiri leta od oblasti poslovile stranke, ki so izhajale iz nekdanjega režima, s tem pa jim je bilo delno onemogočeno tudi neposredno uveljavljanje svojih interesov v medijih. V tem obdobju se je v prid večji pluralnosti medijskega prostora spremenil tudi zakon o samem delovanju RTV SLO. Posledično  so v nekaterih medijih, ki jih tako ali drugače plačujejo vsi državljani, vodilne vloge prevzeli tudi posamezniki, ki niso bili povezani z nekdanjo totalitarno stranko.

 

Toda že leta 2008, ko je oblast prevzela vlada Boruta Pahorja (stranka SD), je sledil strahovit pogrom nad vsemi uredniki in novinarji, ki niso bili del omrežja nekdanjega režima. Ko je bil tako pod vlado stranke SD leta 2009 za direktorja Slovenske tiskovne agencije imenovan Bojan Veselinovič, je bil eden izmed njegovih prvih ukrepov, da je odpustil do tedanje vlade sicer kritičnega odgovornega urednika Boruta Meška, ki je nekaj mesecev za tem po hudi bolezni tudi umrl. V tem in še nekaterih drugih primerih ni šlo le za vprašanje svobode govora za posamezne novinarje, ampak še huje - za idejo, kako uničiti tudi eksistenco posameznega novinarja in njegove družine. 

 

Na nacionalni RTV SLO je tedanji direktor Marko Filli v letu 2012 uspel spremeniti celo statut te ustanove, da so lahko ukinili delovno mesto do tedanje vlade kritičnega odgovornega urednika Uroša Urbanijo. Podobno se je dogajalo tudi v nekaterih zasebnih medijih, kjer so bili uredniki, kritični do leve opcije, po hitrih postopkih odstranjeni z vodilnih mest, pozneje pa ravno tako odpuščeni ali pa so preprosto zaradi izjemnih pritiskov nadrejenih zapustili svoj poklic. Naj tukaj izpostavimo samo nekdanjega odgovornega urednika Primorskih novic Tina Mamića ali nekdanjega odgovornega urednika Dela Petra Jančiča

 

Ker nihče izmed njih ni pripadal omrežju nekdanjega režima, ob vseh tovrstnih šikaniranjih niso bili deležni nikakršne podpore osrednje novinarske organizacije Društva novinarjev Slovenije, prav tako ne Sindikata novinarjev Slovenije. Žalostno ob vsem skupaj je tudi dejstvo, da obe omenjeni organizaciji nista bili sposobni odločneje protestirati niti, ko se je v zadnjih desetih letih v sumljivih okoliščinah in izigravanju zakonodaje množično odpuščalo številne druge novinarje.

 

Poleg tega je v Sloveniji ves čas potekala tudi lastniška konsolidacija medijev. Lastniki večine osrednjih mediji so bili s soglasjem levih vlad prodani posameznikom, ki so v širši javnosti znani kot slovenski tajkuni, pogosto člani Foruma 21, katerega ustanovitelj je nekdanji predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Milan Kučan, pozneje tudi prvi predsedik v Republiki Sloveniji. 

 

Ob vseh zunanjih okoliščinah, ki so vplivali na delo novinarjev, pa so novinarji sami v veliki meri prispevali k svoji vse slabši podobi v javnosti. Skoki iz novinarstva v politiko so žal prepogosti, da bi javnost novinarje lahko v celoti jemala verodostojno.  Tako imamo v evropskem parlamentu poslanko Tanjo Fajon (SD), ki je sprva poročala iz Bruslja za nacionalno RTV SLO, dobesedno čez noč pa se je znašla na kadnidatni listi SD. Podobno je ravnala tudi novinarka Irena Joveva, ki je čez noč postala evropska poslanka vladajoče LMŠ

  

Toda to  niso bili osamljeni primeri političnega nagrajevanja posameznih novinarjev, ki so se v javnosti pojavljali kot največji borci med novinarji proti strankam, ki niso izhajale iz omrežja nekdanjega režima. Tako je bil novinar Rok Praprotnik, ki je bil v javnosti znan kot eden najbolj radikalnih piscev prispevkov zoper predsednika SDS Janeza Janšo, imenovan na funkcijo podpredsednika Komisije za preprečevanje korupcije, malo pozneje pa je v državni banki brez kakršnih koli izkušenj iz bančništva dobil mesto direktorja Centra za skladnost poslovanja v NLB. Podobno se je dogajalo z nekdanjim novinarjem Dejanom Karbo, ki je pisal za osrednji slovenski dnevnik Delo in dokazano lagal o stranki SDS ter tudi o slovenskem kardinalu Francu Rodetu. Omenjeni novinar je dobesedno čez noč zapustil novinarske vode in kandidiral na lokalnih volitvah na listi stranke SD. Ker ni bil izvoljen, so mu v stranki uredili službo v kabinetu njihovega ministra dr. Jerneja Pikala, sprva vezano na mandat samega ministra, tik pred padcem vlade pa mu uredili službo za nedoločen čas v državni upravi.

 

 

Čivk, ki je prebudil pse čuvaje in sprožil "mednarodno medijsko revolucijo", če smo nekoliko cinični.

 

 

Novinarstvu pa so nasprotno škodovali tudi nekateri drugi posegi in brezobzirno mešanje med novinarstvom in politiko. Nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca, ki je bila del leve vladne koalicije, se je po koncu mandata brez težav vrnila na javno RTV SLO in začela pripravljati dokumentarne oddaje kot "neodvisna" novinarka. Še bolj nenavadno prestopanje meje med politiko in novinarstvom si je privoščila novinarka RTV SLO Mirjam Muženić, ki je za levo stranko kandidirala na evropskih volitvah, dan za tem, ko ni bila izvoljena, pa je želela o dogajanju znova poročati kot neodvisna novinarka. Podobne težave ima s svojo novinarsko kredibilnostjo tudi Blaž Zgaga, ki je zaslovel v zgodbi, ko je finskemu novinarju pomagal pripravljati dokumentarno oddajo o nakupih oklepnikov za Slovensko vojsko, v kateri so tedanjega predsednika vlade obtožili korupcije, češ da potrebuje denar za svojo pokojnino. Zgodba je več let pretresala slovenski medijski in politični prostor, na koncu pa so se vse obtožbe zoper premierja Janeza Janšo izkazale za laž, s tem pa v celoti tudi kredibilnost samega novinarja. 

 

Na drugi strani pa se dogajajo tudi fizični obračuni s posameznimi novinarji. Najhujši napad v zgodovini samostojne države se je zgodil na novinarja Mira Petka, ki je poročal o gospodarskem kriminalu. Kljub temu, da je komaj preživel, za napad na novinarja ni bil nihče pravnomočno obsojen. Fizičnega napada pa je bila leta 2018 deležna tudi ekipa Planet TV, ki je poročala o terorističnih aktivnostih bratranca enega bolj vplivnih članov pozneje vladajoče stranke Liste Marjana Šarca. Istega leta je bila fizično napadena tudi ekipa nacionalne RTV SLO. Žal obe tedanji vladi nista ničesar naredili, da bi se tovrstno nasilje končalo.

  

Zaradi vseh zgoraj naštetih dejstev Vlado Republike Slovenije veseli, da je Slovenija končno postala tudi predmet mednarodnega zanimanja na področju novinarske svobode in splošnega stanja medijev pri nas. V tem kontekstu je potrebno jemati tudi opozorila o nevzdržnem stanju slovenske nacionalne RTV hiše. Vlada Republike Slovenije meni, da kakršno koli kritiko delovanja te ustanove ni mogoče šteti kot posege v novinarsko svobodo. Še več. Predsednik vlade je dolžan opozarjati na nepravilnosti in zlorabe, saj gre za davkoplačevalski denar. Znani slovenski pravnik dr. Matej Avbelj v tem kontekstu opozarja, da tovrstne kritike "gotovo ni mogoče, razen v stanju popolne paranoje, predstavljati kot napad na tamkajšnje novinarje ter grožnjo njim in ne vem kaj še. Ti so s svojim vodstvom na čelu tokrat, reci in piši, prepovedali posege v svojo suverenost (sic!), kar najbrž pomeni, da nobena kritika ni več dopustna." (Finance, 27. 3. 2020) Hkrati dr. Avbelj opozarja na izrazito neuravnoteženo in odkrito pristransko poročanje nacionalne RTV. Na podoben problem v javnem pismu opozarjajo tudi številni slovenski intelektualci, ki med drugim opozorijo na nedavno analizo civilne iniciative Glasno o ideološkem aktivizmu na RTV Slovenija: "RTV Slovenija javnosti ne informira objektivno, temveč v informativnih oddajah pristransko, neosnovano in zavajajoče kritizira delovanje demokratično izvoljene vlade, kar je v neskladju s poslanstvom tega zavoda."  Iz vsega navedenega je jasno, da ne gre za konkretne grožnje novinarjem, ampak zgolj pozive, da bi novinarji upoštevali svoj etični kodeks.

 

 

Premierjev drugi čivk, ki je razbesnel dežurne varuhe medijske svobode.

 

 

Ob tem se sprevrača tudi pobude o večji racionalni porabi javnega denarja. Ob tem, ko številni mediji komaj preživijo in celo odpuščajo novinarje, se je samo v zadnjih desetih letih na RTV SLO dodatno zaposlilo skoraj 400 oseb, tako da ima danes zavod zaposlenih cca. 2300 ljudi. Če kdo pozive generalnemu direktorju RTV SLO, da z denarjem davkoplačevalcev ravna gospodarno, razume kot pritiske in pozive, da se odpušča novinarje, je to popolna manipulacija, se je jasno, da so novinarji le del zaposlenih na tej ustanovi. Kakršno koli dodatno zaposlovanje ob dejstvu, da se programska shema iz dneva v dan krči, pa kje posmeh vsem državljanom, ki mesečno plačujejo to ustanovo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
30
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
8
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?
4
13.05.2020 00:20
Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po ... Več.
Piše: Andrej Černe
Zdravstvo po epidemiji: Kateri so trije temeljni pogoji za ureditev slovenskega zdravstva
3
12.05.2020 00:28
Dvanajst uglednih slovenskih zdravnikov je na portalu zdravstvo.si objavilo poziv vsem odločevalcem, zlasti pa zakonodajalcem, ... Več.
Piše: Uredništvo
Poziv finančnemu ministru Andreju Širclju: Ne ponavljajte zablode s TEŠ 6, ustavite projekt Drugega tira!
9
08.05.2020 23:30
Ali bo koronavirus pripomogel k novemu razmisleku in drugačnemu odnosu do največjih državnih investicij? Nujna je revizija ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Blaž Zgaga je Deutsche Welle zakuhal mednarodni novinarski škandal, jezni in užaljeni Nemci se zdaj branijo z aroganco
25
07.05.2020 23:40
Nagrada za svobodo govora, ki jo je od Deutsche Welle prejel tudi slovenski novinar Blaž Zgaga, je po besedah generalnega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Evrozadolževanje" v času epidemije: Slovenija lahko "pokuri" še dobrih 5 milijard evrov, ki jih verjetno nikoli ne bo treba vrniti!
9
06.05.2020 22:50
Od kod kar naenkrat toliko denarja, se marsikdo sprašuje v aktualnih razmerah, ko države skoraj že tekmujejo med seboj, katera ... Več.
Piše: Bine Kordež
Medijske žrtve koronavirusa: Govorica telesa glavnih igralcev t.i. afere Maske v oddaji Tarča
32
01.05.2020 23:55
Oddaja Tarča se bo zapisala v zgodovino medijskega poročanja po najmanj dveh vidikih. Najprej zato, ker gre za pomembno oddajo ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Bitenc proti Bitencu: Kako bi zmešnjava zaradi Marka Bitenca in Marka Bitenca lahko zatresla vladno koalicijo
34
29.04.2020 23:30
Pred nami je nadaljevanje prve epizode nove televizijske serije Maske, v kateri so ministra Počivalška obtožili, da je po ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj vse so vam mediji zamolčali o ozadju afere Maske, pa bi bilo pošteno, da bi vam povedali
25
25.04.2020 01:45
Slovenija ima novega heroja, ki dobiva dimenzije stripovskega junaka, njegovo ime se že pojavlja na grafitih. V nekoliko ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko mešetarjenje okoli lokalnega avtomobilskega salona razkrije vse slabosti nacionalne okoljske zakonodaje
3
19.04.2020 23:15
Zgolj usoda oziroma višja sila, če smo bolj natančni, je poskrbela, da se saga o načrtovanem avtomobilskem salonu luksuznih ... Več.
Piše: Uredništvo
Konfucijev svet, 2.del: Kaj je prava vloga vlade in kako naj se ljudem vlada?
0
19.04.2020 09:00
Knjiga o Konfuciju ameriškega novinarja Michaela Schumana v prevodu Uroša Kalčiča ni klasična biografija, ki bi se ukvarjala ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko bo epidemije koronavirusa konec, pride na vrsto manjše zlo: menjave nekaterih šefov državnih podjetij
4
16.04.2020 02:20
Vlada je naposled le ustregla pričakovanjem medijev in javnosti ter imenovala celjskega odvetnika Janeza Stuška za novega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
ARSO deluje zakonito in pravočasno, zavrača navedbe o "šlampariji"
0
15.04.2020 18:00
V skladu s 26. členom Zakona o medijih vam pošiljamo zahtevek za popravek ter prikaz drugih dejstev in okoliščin. Zahteva za ... Več.
Piše: Uredništvo
Človeške in socialne stiske med epidemijo: "Otroci so preveč jedli, zmanjkalo nam je vsega."
4
14.04.2020 17:00
V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje objavljamo šest zgodb, ki bodo marsikoga od vas pretresle in ... Več.
Piše: Uredništvo
Prisilno degradiran razvojni in izvozni potencial IZUM in COBISS.Net: Kje smo in kje bi lahko bili?
2
13.04.2020 23:00
V državah Zahodnega Balkana je blizu 1300 nacionalnih, splošnih, visokošolskih in specialnih knjižnic ter več tisoč šolskih ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 4.117
02/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.734
03/
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
Miha Burger
Ogledov: 1.673
04/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.818
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.545
06/
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
Uredništvo
Ogledov: 1.463
07/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.721
08/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.499
09/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.299
10/
"V kritičnih prvih štirinajstih dnevih sem se res skrival. Niti za eno sámo minuto nisem stopil iz stanovanja, niti da bi napolnil svojo zalogo. Prvič sem šel ven ponoči."
Uredništvo
Ogledov: 3.620