Komentar

V izpraznjenem prostoru trga, ki je bil še pred kratkim poln množic, vidimo virusno dramo

Gledališka umetnost nima oblike, ki bi ji bila določena v večnosti. Vedno odkrijemo novo strukturo v viru. Vir se nam prikazuje. Tako se vsi skupaj en poleg drugega v največji možni bližini zbližamo v središču kozmične koncentracije obrazov kot abstraktnih vzorcev. So predstave, ki imajo svoj začetek in konec, so pa tudi takšne, skozi katere se zasliši večnost.

11.04.2020 22:41
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Peter Brook   gledališče   eksperimentalna umetnost   Antonin Artaud   Mahabharata   Georgij Ivanovič Gurđijev   Dragan Maksimović   Aleister Crowley   Mile Korun

Večnost je vseskozi prisotna med nami, vsak hip, v vsakem človeku. Znova in znova nas nagovarja k bistvenemu. V njej ni ne začetka, ne konca. Naše gledališke predstave pa so obremenjene z obema, z začetkom in s koncem. Bivamo v njuni hkratni prisotnosti.

 

Peter Brook je bil rojen 21. marca 1925 v Londonu. 21. marca je v Parizu praznoval svoj petindevetdeseti rojstni dan. Vse odlično ob častitljivi obletnici, mojster!

 

Ponovno sem tu kamor spadam, v svetu umetnosti, v oblikovanju naše skupne podzavesti. Z vami bom vstopil na brookovsko izpraznjen oder, v njegovo sveto in surovo gledališče. Za nič na svetu pa ne bi pristal na mrtvaškem odru trga, do katerega je Brook dosledno prezirljiv. Naj vam takoj, brez zadržka pokažem njegov osrednji izum, ki ga je prispeval k razvoju svetovnega gledališča. Ta je enostaven, a daljnosežen. Gledališko umetnost je revolucioniral s sila preprosto potezo: Očistil je oder! Od nečistega, nepotrebnega inventarja, ki se je skozi stoletja nalagal v scenski prostor. Njegova knjiga Prazen prostor je opravila z vso gledališko navlako. Skozi desetletja je v izpraznjen prostor naseljeval - bistveno. Hkrati pa je v vsaki prostorski praznini videl možno gledališče. Podobno kot danes v izpraznjenem prostoru trga, ki je bil še pred kratkim poln množic, vidimo virusno dramo. Avantgardno operacijo praznenja prostora je opravil s pomočjo gledališke zapuščine Antonina Artauda

 

Kaj je za Brooka značilno? Eksperimentiranje! Z večnostjo in s tradicijo. Obe je naselil v izčiščen prostor gledališkega pogleda: tradicija je v časih dogmatizma in dogmatične revolucije revolucionarna sila, ki jo je potrebno zaščititi. Gledališče nam vsak dan oblikuje naše predstave o večnosti, ki jih gledamo prek genoma tradicije.

 

Beseda tedna: tradicija; obnoviti, prenos oziroma navada.

 

Pogled bom usmeril samo v eno njegovo emblematično predstavo od mnogih, v ep Mahabharata, ki nam vsem predstavlja nadvse pomemben civilizacijski vrelec. Brookova Mahabharata je imela monumentalno premiero leta 1985 v Avignonu, v francoski Provansi. V današnjem komantarju mi bo v pomoč mišljenje metafizika Georgija Ivanoviča Gurđijeva, po katerem je Brook šest let pred Mahabharato posnel igrani film z naslovom Srečanja z izjemnimi ljudmi, ki tematizira Gurđijevo bogoiskateljstvo. Brook je bil tudi izvrsten filmski režiser.

 

Razliko med filmom in gledališčem opiše tako: V kinu, kjer prek filma utripajo slike preteklosti, gledamo zadovoljiv podaljšek ne/resničnosti. Gledališče samo po sebi presega običajni tok zavesti (moj prevod). Brookov film Srečanja z izjemnimi ljudmi me še vedno določa. V njem sta igrala dva presežna igralca, beograjčan Dragan Maksimović v vlogi Gurđijeva in zagrebčan Fabijan Šovagović v vlogi derviša. Naj vas ob tem spomnim na pretresljiv zaključek življenja Dragana Maksimoviča, ki so ga leta 2001 v Beogradu pred pričami brez razloga napadli in pretolkli skinheadi. In to samo zato, ker so zaradi njegove temne polti mislili, da je Rom. Pa kdo je ta, ki kjerkoli na svetu dopušča neonaciste?

 

Postopoma in izmenično se bom prek mišljenja Brooka in Gurđijeva spustil v sredico epa, ne da bi se pri tem pripovedi in zapleta dotikal. Saj je to v pričujočem medijskem formatu skoraj nemogoče. Toda predstavo si lahko v skrajašni peturni verziji ogledate na medmrežju. Prek Brookovega in Gurđijevega mišljenja imam namen vstopiti v enostavno energetsko izmenjavo Mahabharate. V njeni zasedbi so igrali igralci različnih nacij. Igralec iz ene kulture se v drami preplete z impulzi igralca iz popolnoma druge kulture, oba pa v skupni nalogi odkrivata prikrite impulze metafizičnega načrta/slučaja. Celotno Brookovo umetniško delovanje je veličastna multikulturna oblika!

 

Sveto gledališče omogoča nevidnemu, da postane vidno, razkriva nam globinske kozmične motivacije vira in igre sveta. Svete igre Mahabharate

 

Digresija I.: Naj navedem, da je Petru Brooku v njegovih ranih letih pomagal še eden pomembnejših mistikov, Aleister Crowley. Brookovi gledališki skupini je svetoval pri načinu izvajanja ritualov. Konec digresije.

 

Mahabharata.

 

Gurđijevo prečiščenje: Neznano je vedno zastrašujoče. Vse je v gibanju, v prestrukturiranju energije. To so predvsem delujoči sistemi, ki so vpeti v harmonično gibanje energetskih tokov. V njih se sproža povezovalna energija; duhovnost

 

Čiščenje Brooka: Gledališče je, poenostavljeno povedano, nadsistem. V gledališču oblikujemo skrivnost sedanjega trenutka, ki ga izzovemo s surovostjo. V vsakem novem dnevu se soočamo z vsemi doživetimi dnevi. 

 

Gurđijevo prečiščenje: Zavedam se, da obrednost ni v skladu z racionalnim mišljenjem zahodnega človeka. Vedeti moramo, da z obrednim odpiranjem duhovnosti preprečujemo sistemom, da pride do njihovega degeneriranja in dokončnega propada. Nedoločljivost je varovalo življenja, degeneracija pa je huda motnja. Energija materije se oblikuje znotraj matrice, vedno znotraj vzorcev. Če razumem zahodnega človeka in menim, da ga, potem bi moral ta z lahkoto, prek molitvenih vzorcev, vstopiti v svet duhovnosti.

 

Čiščenje Brooka: Najraje ekperimentiram z najradikalnejšimi in istočasno najtradicionalnejšimi vzorci, tudi s plesnimi obredi. Prek njih se osvobajamo telesnega, da bi lahko brez telesa vstopili v metafizično. Uprizarjam univerzalen prenos duhovnosti prek tradicije. Vedeti moramo, da mrtvaško gledališče ni le komercialni teater, temveč vse tisto, kar je predvidljivo v gledališču.

 

Ekperimentator pripada zahodnemu svetu, Geneša (Ganapati) pa vzhodnemu. Eksperimentator poizkuša vzpostaviti nov režim sveta, na novo hoče vzpostaviti sveto, Geneša pa z modrostjo oživlja predstavo o svetem. Peter Brook ravno v združevanju vzhodnih in zahodnih virov vidi smisel gledališča. Peter Brook je najprej odstranil z odra dekorativno opremo zahoda. Ogolil ga je do obisti, tako da je ostala na sceni samo še enostavna bitnost; abstrakcija. Napolnil jo je z vzhodom. Brook je praznil prostor samo zato, da bi omogočil združevanje. Zoperstavil se je vnaprej pričakovanemu.

 

Digresija II:: Ne morem, da se ne spomnim ob modernističnem revolucioniranju gledališča XX. stoletja tudi na Mileta Koruna, ki bo letos praznoval dvaindevetdeseti rojstni dan. Konec degresije.

 

Digresija III.: Peter Brook je v času moje mladosti izjavil, da je gledališče samouničevalna umetnost. Sam sem to izjavo s pomočjo avantgardistične tavtologije dobesedno povzel in jo uprizoril. Samuničenje sem odigral leta 1987 tudi zato, da bi prevrednotil idejo, da je gledališče prazen prostor združevanja, temveč da je prostor države, ki sama sebe uprizarja in se lahko celo razdružuje (oder-avditorij). Konec digresije. 

 

Prečiščenje Mahabharate: Mikrokozmos gledališča se vsak dan sreča v prostoru, kjer se obnavlja sveto prek surovega dogodka. Na vsaki predstavi obstaja možnost, da se sproži večnost.

 

Država pa se nam predstavlja kot stanovitnost in trdnost, ki se zaradi svoje začasnosti groteskno zvira in budalasto cvili. Gledališka umetnost nima oblike, ki bi ji bila določena v večnosti. Vedno odkrijemo novo strukturo v viru. Vir se nam prikazuje. Tako se vsi skupaj en poleg drugega v največji možni bližini zbližamo v središču kozmične koncentracije obrazov kot abstraktnih vzorcev. So predstave, ki imajo svoj začetek in konec, so pa tudi takšne, skozi katere se zasliši večnost.

 

Vse najboljše mojster!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
4
07.08.2020 06:03
Slovenci živimo v prepričanju, da so nekje v tujini stvari mnogo bolje urejene kot pri nas. Kdo med nami ni izrekel ali slišal ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
NEP Dejana Kršića: Umetnost je brezčasna, Evropa neskončna
1
11.07.2020 21:03
Kršić je nomad lepote!Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O spravi na "akademski" način: Blišč in beda kurtizanov
14
10.07.2020 23:15
Spravno dejanje, ki ga ponuja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, še najbolj spominja na demokratičnocentralistični ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
10
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj iz Italije poslal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
17
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.522
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.372
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.199
04/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.731
05/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.434
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.553
07/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 10.851
08/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.420
09/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.319
10/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 652