Komentar

"V Sloveniji ima oblast ljudstvo." (Razmišljanje o četrti veji oblasti, ki je ni)

"Ljudje so brez civilne družbe brezdomci, lebdeči med velikimi, oblastnimi, birokratskimi aparati in med zasebnimi trgi, ki jim ne zagotavljajo nobenih moralnih in državljanskih vrednot. Civilna družba ni dopolnitev demokracije, marveč je njen nujni pogoj!" To so besede ameriškega sociologa Benjamina R. Barberja, ki je zagovarjal danes ponovno izjemno aktualno tezo, da namreč civilna družba pomeni t.i. tretji politični prostor.

28.04.2020 22:15
Piše: Miha Burger
Ključne besede:   četrta veja oblasti   demokracija   Benjamin R. Barber   argumentacija   državni zbror   državni svet

V Avstriji so pravila vstopanja civilne družbe v faze odločanja precej točno določene. Pri nas smo še daleč od spoštovanja drugačnosti, protiargumenta, daleč smo od zaživetja in resničnega vpliva argumentacije kot komunikacijske tehnike. 

Kako doseči večje upoštevanje četrte veje oblasti, tj. medijev in civilne družbe, aktivnih državljanov, če hočete? V bistvu je res slabo, ker nimamo dovolj dorečenih pravil komuniciranja, še več, bolj dorečenih oblik komuniciranja s četrto vejo oblasti, kako, kdaj, kje bo upoštevana denimo kakršna koli oblika argumentacije le-te. Najprej pa sploh nimamo dorečenega niti odgovora na vprašanje, kdo ali kaj je civilna družba, kdo ali kaj je aktivni državljan, in nimamo dorečenega, kaj je prostor, platforma pojavljanja civilne družbe. Dokler tega vsaj malo bolj ne dorečemo, je vse okrog pojma civilne družbe brez veze.

 

Dovolite mi, da na to temo posežem kar nekaj let v preteklost. Sam sem se namreč s tem fenomenom precej ukvarjal. Eden od dejansko uspešnih projektov je bila Civilna Iniciativa za Slovenijo v drugi polovici devetdeseth: Tako smo se poimenovali neformalna skupina 8 - 10 aktivnih državljanov, predvsem inženirjev in smo vse svoje javne aktivnosti poskušali že v štartu zreducirati na eno vrednostno sodbo oz. kriterij: Več transparentnosti trošenja državnega denarja. Če drugega ne, smo bili trn v peti vsaki oblasti, vsakemu porabniku državnega denarja, vsakemu koristniku državnega proračuna.

 

Osnovni pogoj za upoštevanje četrte veje oblasti, posebej civilne družbe oziroma aktivnih državljanov, je prostor, platforma njihovega pojavljanja. Naj nadaljujem s posegom leta nazaj. O nuji določitve prostora civilne družbe sem imel prispevek aprila 2000 na posvetu v Državnem svetu. V njem sem se naslonil na tezo ameriškega sociologa Benjamina R. Barberja, da civilna družba pomeni t.i. tretji politični prostor in potem citiral njegov stavek:

 

"Ljudje so brez civilne družbe brezdomci, lebdeči med velikimi, oblastnimi, birokratskimi aparati in med zasebnimi trgi, ki jim ne zagotavljajo nobenih moralnih in državljanskih vrednot. Civilna družba ni dopolnitev demokracije, marveč je njen nujni pogoj!"

 

Temu sem preprosto dodal zgolj to, da tega tretjega prostora v Sloveniji ni. To trdim še danes, točno dvajset let kasneje. Junija 2000 sem imel svoj zadnji članek v Parlamentarcu, mesečniku Državnega zbora, z naslovom V Sloveniji ima oblast ljudstvo. V njem ugotavljam, seveda nasprotno od naslova, kako dajeta sicer velike šanse za delovanje civilne družbe predvsem 3. in 44. člen Ustave, a da v praksi ni nikogar, ki bi te ustavne člene izvajal, implementiral. Zaradi tega je možnost sodelovanja in upoštevanja civilne družbe minimalna. Leta 2000 sem tam navajal, da je v večini medijev celo osmešena.

 

France Bučar v Sobotni Prilogi Dela 5. januarja 2002 denimo zapiše: "Formalna enakost je premalo, v razmerju Oblast : Civilna družba je slednja šibkejši člen. Tudi, če obstaja ne vem kakšna ustavna določba, če se ne uresničuje, je ta formalnost premalo". Tudi Marko Kos, znani publicist, v tistem času (2001-2002) v vrsti objav ponavlja stavek: "Zato mora moč pripadati tudi inteligenci, strokovni civilni družbi."

 

Seveda ne Kos ne Bučar ne povesta, kako. Jaz pa pravim, z vzpostavitvijo aktivnosti argumentacije oziroma predvsem vzpostavitvi prostora teh aktivnosti. In kdo je zainteresiran? Jaz vidim nosilca interesa. So lahko predvsem mediji, so pa lahko tudi institucije, ki imajo ustavno ali zakonsko dolžnost nadzirati oblast. Na primer že omenjeni Državni svet, ki mora navsezadnje nekaj storiti za svoj ugled, ker je ustavno poklican, da naredi to, kar je prav! Prav je tudi, da dobi na moči argument, prav je, da dobijo na moči aktivni državljani, samostojni aktivni državljani, ki so v resnici edina prava civilna družba, svojo platformo, svojo moč. Pa še kar nekaj institucij je, ki bi lahko to storile, npr. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), varuh človekovih pravic. Pa še bi se našlo…

 

O problemu predstavništva civilne družbe, kdo in kaj je civilna družba, in še posebej, kdo je aktivni državljan, je nehvaležno govoriti. Civilna družba ima pri nas mnogo oblik, od raznih društev, do ad hoc sestavljenih interesnih lobističnih skupin in kulturnikov, ki so v resnici pri nas dobro organizirani in je njihov vpliv proporcionalno velik – še posebej v primeri s tehnično inteligenco.

 

Naj za namen tega prispevka navedem vsaj en predlog rešitve problema tega neumestnega predhodnega arbitriranja, ki je po mojem celo glavni generator nastanka večine t.i. nevladnih organizacij. Rešitev vidim v tem, da se postavimo  na stališč,e da ne vemo, kdo je bolj legitimen in kdo manj legitimen predstavnik določenega interesa, zato zgolj odpremo argumentacijo. V primernem prostoru, na primerni platformi. Postavimo nekaj osnovnih določljivih vrednostnih sodb v zvezi z obravnavanim problemom. Strinjanje z njimi je vstopnica v prostor, v aktivnosti argumentacije, nikakor pa ne ta ali oni naziv ali strokovni pečat. Majhen trik? Ne, ampak dvig na višji nivo, nad delovanje neštetih silnic, kdo ima resničen zakulisni vpliv itd., kdo je in kdo ni v danem trenutku bolj legitimen predstavnik določenega interesa.

 

Argumentacija kot tehnika, dogovorjena metoda je k sreči dvignjena nad to predhodno določitev. Zato lahko vstopi vsak, ki lahko prinese tehten argument v zvezi z obravnavano problematiko, kriterij je sam argument in ne prinašalec! Le izraženi argument daje prinašalcu status aktivnega državljana. Če se pojavi nek provokator, ga moč upravičenega protiargumenta izvrže, njegova smešna pojava je celo lahko vzpodbuda nastanku jasnejšega, kvalitetnega protiargumenta.

 

Zveni komplicirano? Ne. Izvedbene izkušnje, dosedanji poskusi, kažejo, da je to prava pot. Sama moč argumentacije slej ko prej izvrže nosilce neslanih šal ali trhlih argumentov. Zato ni potrebna nikakršna predhodna izbira! Tako smo se izognili reševanju nerešljivega, tj. dileme, kdo je pri nas legitimni predstavnik civilne družbe. To predhodno arbitriranje je le voda na mlin vsem, ki argumentacije ne marajo in iščejo načine, da jo onemogočijo in v slovenski familiarni žlobodri je najboljši način, da onemogočiš kvalitetno argumentacijo, da nekomu daješ predhodno večjo legitimnost zastopanja nekega interesa kot nekomu drugemu. Si že v krempljih delanja usluge in protiusluge, arbitriranja v povezavi s predhodnimi zaslugami itd.. A kot rečeno, obstajajo načini, ki jih argumentacija kot tehnika predvideva, da se izogneš "špilferderberjem".

 

V Avstriji so pravila vstopanja civilne družbe v faze odločanja precej točno določene. Sem se seznanil z nekaterimi oblikami tudi drugod po Evropi. Pri nas smo še daleč od spoštovanja drugačnosti, protiargumenta, daleč smo od zaživetja in resničnega vpliva argumentacije kot komunikacijske tehnike. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)
2
09.05.2020 23:32
Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Za zavarovanje pridobitev socializma so dovoljena vsa sredstva, tudi obrekovanje in medijske kampanje v tujini
14
09.05.2020 12:15
Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Totalna medijska vojna ali kako je lažni novinarski emigrant Zgaga postal svetovno čudo
33
05.05.2020 23:45
Bolj kot to, ali bomo Slovenci preživeli novi koronavirus, me skrbi, če bomo ostali normalni po vseh medijskih ofenzivah in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1945-2020: Nikdar več. Pomnimo. Zmagujemo.
20
05.05.2020 00:27
Obeleževanje 75. obletnice zmage v drugi svetovni vojni je v letošnjem maju pomemben mednarodni dogodek, ki naj bo globok ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 4.109
02/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.734
03/
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
Miha Burger
Ogledov: 1.673
04/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.817
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.543
06/
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
Uredništvo
Ogledov: 1.462
07/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.720
08/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.498
09/
"V kritičnih prvih štirinajstih dnevih sem se res skrival. Niti za eno sámo minuto nisem stopil iz stanovanja, niti da bi napolnil svojo zalogo. Prvič sem šel ven ponoči."
Uredništvo
Ogledov: 3.620
10/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.298