Komentar

"Naše edino zdravje je bolezen ... ves svet je naša klinika."

Ko sem se leta 1988 dogovarjal z Eliotovo drugo soprogo Esmo Valerie Flethcher, da mi potrdi avtorske pravice za uprizoritev Umora v katedrali, me je nadvse vitalistična gospa zvedavo vprašala, na kakšen način mislim uprizoriti predstavo, sem poln treme izstrelil: Avantgardistično! Nadvse resno, a najbrž budalasto. Zasmejala se je in izgovorila zame nepozaben stavek: Če bi Thomas doživel tisto, kar sem sama doživela v času po njegovi smrti, sem prepričana, da bi od vsega najbolj občudoval - Monty Python.

18.04.2020 21:20
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   T.S. Eliot   Štirje kvarteti   Esma Valerie Flethcher   David Gothard   modernizem   East Coker   Anglija   Veno Taufer  

Ponavadi komentiram bližnje vesolje, danes pa sem pred vami reflektiral globinsko vesolje, ki izhaja iz najvišje stopnje kozmične koncentracije - iz poezije.

V pesniško mojstrovino Štirje kvarteti T. S. Eliota (1888-1965) ne vstopam analitično, temveč anarhično. Namenoma ne bom atomiziral njene kompozicije, temveč le četrto pesem drugega dela z naslovom East Coker. Predvsem zato, ker smo v izjemnih časih, sicer pa ne vem, zakaj bi vas vpenjal v njene verze. Iz podzavesti mi kar vrejo, povezujem jih s svojim minulim časom. Že dolgo je tega, ko sem pesnitev East Coker zapustil in si jo pogreznil v svoje globine spomina. Natančno pomnim, kdaj se je to zgodilo. Bilo je takrat, ko sem uprizarjal T. S. Eliotov Umor v katedrali. Ves čas priprav na predstavo in tudi pozneje sem javnosti prikrival svoj gledališki vir, da sem lahko vanjo naselil retrogardistično provokacijo z naslovom Dramski observatorij Zenit.

 

 

Štirje kvarteti, Burnt Norton I.:

 

Čas sedanji in čas pretekli sta oba morda navzoča v času prihodnjem

in čas prihodnji vsebovan v času preteklem.

Če ves čas je večno navzoč

ves čas je neodrešljiv.

Kar mogoče je bilo je abstrakcija

ki ostaja nenehna možnost

samo v svetu razglabljanja.

 

 

Zgornje verze iz Štirih kvartetov je T. S. Eliot vključil tudi v dramsko besedilo Umora v katedrali. Ob teh verzih vam moram poročati o fantastični prepesnitvi Vena Tauferja; tako Umora v katedrali kot Štirih kvartetov. Leta 1988 sem v svojo umetniško situacijo na železniški postaji v Ljubljani projeciral verze iz East Cockerja, a jih v finalu nisem vključil v observatorij. T. S. Eliot je svoj model pesniške modernosti oblikoval med drugim tudi iz religiozne, biblične literature. Iz tradicije!

 

Nikoli ne bom popustil bednemu, togotnemu lokalizmu, ki si predstavlja tradicijo v obliki ruralizacije. V najboljšem primeru kot vsebino, ki naj bi bila fomalizirana v mimezisu. Ko bi si jo vsaj predstavljali kot radikalen mimezis, če si ga že tako želijo. Iz ure v uro se vzpostavlja vedno večja kulturna razdalja, ki se spremnija v kulturni boj med antimimetiki in amaterji (smaragdne reke in podobno).

 

 

Štirje kvarteti, East Coker IV.:

 

Ranjeni ranocelnik jeklo vihti

raziskuje vznemirjene okončine;

čutimo pod rokami v sragah krvi

ostro sočutje zdravnikove veščine

ki odmotava uganko vročine.

 

 

T. S. Eliot skozi vso pesnitev Štirih kvartetov reflektira čas, relativizira ga. V njegovem ritmu in kadenci poslušamo - čas. Ta pa nas poveže z ranljivostjo stvarnosti, v katero smo pahnjeni. T. S. Eliot, ki je bil rojen v Ameriki, obišče vas East Coker v Angliji. Obišče svet svojih prednikov, ki so ga že zdavnaj zapustili. V tistem hipu, ko stoji v pred hišo prednikov, doživi prek čustvenega udara, prelet časa. Njegova pesnitev zaživi v trenutku, ki se vzpostavi prek čustvenega spomina na začetek. Modernist si vestno zapisuje čustvene sprožilce, izhajajoče tako iz tradicije, kot iz antipozicije.

 

Bit modernizma je v umetnikovem velikem individualizmu, v njegovem občutenju in mišljenju, izhajajočem iz časa in tradicije. Avantgarda pa je skupinski nalet najelitnejših na čas. Anarhičen vzlet. To je ta razlika!

 

Naše edino zdravje je bolezen,

če smo umirajoči strežnici pokorni

ki ni nje skrb da nam vztrajno streže,

a nas našega in Adamovega prekletstva spomni,

in da moramo, za ozdravitev, biti še bolj bolni.

 

 

Modernizem se je skozi desetletja razvijal in se bo še spreminjal (rani modernizem XX. stoletja - visoki modernizem XXI. stoletja - pozni modernizem XXII. stoletja). Bit avantgardizma je v anarhičnem ekspertizmu, ki se zaveda dinamike in hitrosti vsega. Poleg tega pa se zaveda načina uveljavljanja strateških sprememb. Če so se še v času moje mladosti teoretiki umetnosti spraševali, ali je sploh mogoča tradicija avantgarde, danes že vemo, da je. Danes biva v prostorih univerzitetnega spomina. Med tradicijo in avantgardo ni več nujnenga antagonizma. Še več, danes avantgardo razumemo kot del modernistične dobe.

 

Kaj pa je modernistu in avantgardistu skupno: dekanonizacija vzpostavljenga! Estetsko prevrednotenje vsega.

 

Naša bolnišnica je ves svet

zapuščina propadlega miljonarja,

v njej, če si opomoremo spet,

smrt očetna nega nam pripravlja

ki bo vselej z nami, a nas povsod obdaja.

 

 

T.S. Eliotova poetičnost izhajaja iz religiozne tradicije. Razpira nam mit Velikega petka, prek njega vstopamo v spoznavno konstrukcijo. Na konstrukcijo nam obeša poetske strune, ki so celo večnost čakale, da zazvenijo. Vedno znova me preganja vprašanje, kako razumeti v času sedanjem negotovost, ki biva v času bodočem.

 

(In zdaj prekinitev!)

 

Ko sem se leta 1988 dogovarjal z Eliotovo drugo soprogo Esmo Valerie Flethcher, da mi potrdi avtorske pravice za uprizoritev Umora v katedrali (njen osebni kontakt mi je dal občudovanja vreden David Gothard), me je nadvse vitalistična gospa zvedavo vprašala, na kakšen način mislim uprizoriti predstavo, sem poln treme izstrelil: Avantgardistično! Nadvse resno, a najbrž budalasto. Zasmejala se je in izgovorila zame nepozaben stavek: Če bi Thomas doživel tisto, kar sem sama doživela v času po njegovi smrti, sem prepričana, da bi od vsega najbolj občudoval - Monty Python.

 

(Konec prekinitve.)

 

Prisluškovanje tradiciji: Tradicija je vse tisto, kar je potrebno prenesti iz preteklosti v območje najnovejše resničnosti: neulovljivost ritma časa (rima), ki se vzpostavlja v relativnosti hipa (verz). V obeh zazvenijo najnovejše nujnosti. Tako s T. S. Eliotom preskakujemo v času navzgor in navzdol. Poetsko se montiramo. T. S. Spreminja nam iz verza v verz plane pogleda, tako prehajamo iz bližnjih v daljne. Njegovi montažni preskoki nas prek jezikovne stvarnosti povežejo z najvišjo stopnjo metafizične zavesti. Z intenzivno inovacijo zaživi v nas univerzalnost časa in to prek hipnega načela. Pesniški jezik zaživi pred nami v vsej svoji duhovni avtoriteti. Tako intenzivno, da bi lahko poklenili pred njim.

 

Do kolen že mraz se je povzpel,

vročica poje v duševnih svitkih žic.

Ledeneti moram, da bi se pogrel,

in drgetati v ledenih ognjih vic

kjer so plamen rože, dim je iz bodic.

 

 

Ravno prek slogovnih lastnosti se poetično aktivira pred nami. Poetično pa je vse tisto, kar sproža kolektivni up v času brezupa. Vsak poetični poizkus je nov začetek časa. Vsak verz pa je supersimetrična struna. Takšna je tudi kompozicija Štirih kvartetov. Vse to je estetsko prevrednotenje vsega in približevanje Veliki resnici: tudi Velikega petka. V njem gledamo abstraktni izraz, ne pa pripovedi. Vzdih želje po onostranstvu.

 

Edina naša pijača kapljajoča kri,

meso krvavo vse kar nas  hrani:

kljub temu si radi mislimo vsi

da sta meso in kri trpežna, da smo zdravi -

pa vendar vsak temu Veliki petek pravi.

 

 

Ponavadi komentiram bližnje vesolje, danes pa sem pred vami reflektiral globinsko vesolje, ki izhaja iz najvišje stopnje kozmične koncentracije - iz poezije. Zame je življenje konkretizirana ljubezen do umetnosti!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)
2
09.05.2020 23:32
Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Za zavarovanje pridobitev socializma so dovoljena vsa sredstva, tudi obrekovanje in medijske kampanje v tujini
14
09.05.2020 12:15
Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Totalna medijska vojna ali kako je lažni novinarski emigrant Zgaga postal svetovno čudo
33
05.05.2020 23:45
Bolj kot to, ali bomo Slovenci preživeli novi koronavirus, me skrbi, če bomo ostali normalni po vseh medijskih ofenzivah in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1945-2020: Nikdar več. Pomnimo. Zmagujemo.
20
05.05.2020 00:27
Obeleževanje 75. obletnice zmage v drugi svetovni vojni je v letošnjem maju pomemben mednarodni dogodek, ki naj bo globok ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 4.109
02/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.734
03/
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
Miha Burger
Ogledov: 1.673
04/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.817
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.543
06/
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
Uredništvo
Ogledov: 1.462
07/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.720
08/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.498
09/
"V kritičnih prvih štirinajstih dnevih sem se res skrival. Niti za eno sámo minuto nisem stopil iz stanovanja, niti da bi napolnil svojo zalogo. Prvič sem šel ven ponoči."
Uredništvo
Ogledov: 3.620
10/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.298