Komentar

"Naše edino zdravje je bolezen ... ves svet je naša klinika."

Ko sem se leta 1988 dogovarjal z Eliotovo drugo soprogo Esmo Valerie Flethcher, da mi potrdi avtorske pravice za uprizoritev Umora v katedrali, me je nadvse vitalistična gospa zvedavo vprašala, na kakšen način mislim uprizoriti predstavo, sem poln treme izstrelil: Avantgardistično! Nadvse resno, a najbrž budalasto. Zasmejala se je in izgovorila zame nepozaben stavek: Če bi Thomas doživel tisto, kar sem sama doživela v času po njegovi smrti, sem prepričana, da bi od vsega najbolj občudoval - Monty Python.

18.04.2020 21:20
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   T.S. Eliot   Štirje kvarteti   Esma Valerie Flethcher   David Gothard   modernizem   East Coker   Anglija   Veno Taufer  

Ponavadi komentiram bližnje vesolje, danes pa sem pred vami reflektiral globinsko vesolje, ki izhaja iz najvišje stopnje kozmične koncentracije - iz poezije.

V pesniško mojstrovino Štirje kvarteti T. S. Eliota (1888-1965) ne vstopam analitično, temveč anarhično. Namenoma ne bom atomiziral njene kompozicije, temveč le četrto pesem drugega dela z naslovom East Coker. Predvsem zato, ker smo v izjemnih časih, sicer pa ne vem, zakaj bi vas vpenjal v njene verze. Iz podzavesti mi kar vrejo, povezujem jih s svojim minulim časom. Že dolgo je tega, ko sem pesnitev East Coker zapustil in si jo pogreznil v svoje globine spomina. Natančno pomnim, kdaj se je to zgodilo. Bilo je takrat, ko sem uprizarjal T. S. Eliotov Umor v katedrali. Ves čas priprav na predstavo in tudi pozneje sem javnosti prikrival svoj gledališki vir, da sem lahko vanjo naselil retrogardistično provokacijo z naslovom Dramski observatorij Zenit.

 

 

Štirje kvarteti, Burnt Norton I.:

 

Čas sedanji in čas pretekli sta oba morda navzoča v času prihodnjem

in čas prihodnji vsebovan v času preteklem.

Če ves čas je večno navzoč

ves čas je neodrešljiv.

Kar mogoče je bilo je abstrakcija

ki ostaja nenehna možnost

samo v svetu razglabljanja.

 

 

Zgornje verze iz Štirih kvartetov je T. S. Eliot vključil tudi v dramsko besedilo Umora v katedrali. Ob teh verzih vam moram poročati o fantastični prepesnitvi Vena Tauferja; tako Umora v katedrali kot Štirih kvartetov. Leta 1988 sem v svojo umetniško situacijo na železniški postaji v Ljubljani projeciral verze iz East Cockerja, a jih v finalu nisem vključil v observatorij. T. S. Eliot je svoj model pesniške modernosti oblikoval med drugim tudi iz religiozne, biblične literature. Iz tradicije!

 

Nikoli ne bom popustil bednemu, togotnemu lokalizmu, ki si predstavlja tradicijo v obliki ruralizacije. V najboljšem primeru kot vsebino, ki naj bi bila fomalizirana v mimezisu. Ko bi si jo vsaj predstavljali kot radikalen mimezis, če si ga že tako želijo. Iz ure v uro se vzpostavlja vedno večja kulturna razdalja, ki se spremnija v kulturni boj med antimimetiki in amaterji (smaragdne reke in podobno).

 

 

Štirje kvarteti, East Coker IV.:

 

Ranjeni ranocelnik jeklo vihti

raziskuje vznemirjene okončine;

čutimo pod rokami v sragah krvi

ostro sočutje zdravnikove veščine

ki odmotava uganko vročine.

 

 

T. S. Eliot skozi vso pesnitev Štirih kvartetov reflektira čas, relativizira ga. V njegovem ritmu in kadenci poslušamo - čas. Ta pa nas poveže z ranljivostjo stvarnosti, v katero smo pahnjeni. T. S. Eliot, ki je bil rojen v Ameriki, obišče vas East Coker v Angliji. Obišče svet svojih prednikov, ki so ga že zdavnaj zapustili. V tistem hipu, ko stoji v pred hišo prednikov, doživi prek čustvenega udara, prelet časa. Njegova pesnitev zaživi v trenutku, ki se vzpostavi prek čustvenega spomina na začetek. Modernist si vestno zapisuje čustvene sprožilce, izhajajoče tako iz tradicije, kot iz antipozicije.

 

Bit modernizma je v umetnikovem velikem individualizmu, v njegovem občutenju in mišljenju, izhajajočem iz časa in tradicije. Avantgarda pa je skupinski nalet najelitnejših na čas. Anarhičen vzlet. To je ta razlika!

 

Naše edino zdravje je bolezen,

če smo umirajoči strežnici pokorni

ki ni nje skrb da nam vztrajno streže,

a nas našega in Adamovega prekletstva spomni,

in da moramo, za ozdravitev, biti še bolj bolni.

 

 

Modernizem se je skozi desetletja razvijal in se bo še spreminjal (rani modernizem XX. stoletja - visoki modernizem XXI. stoletja - pozni modernizem XXII. stoletja). Bit avantgardizma je v anarhičnem ekspertizmu, ki se zaveda dinamike in hitrosti vsega. Poleg tega pa se zaveda načina uveljavljanja strateških sprememb. Če so se še v času moje mladosti teoretiki umetnosti spraševali, ali je sploh mogoča tradicija avantgarde, danes že vemo, da je. Danes biva v prostorih univerzitetnega spomina. Med tradicijo in avantgardo ni več nujnenga antagonizma. Še več, danes avantgardo razumemo kot del modernistične dobe.

 

Kaj pa je modernistu in avantgardistu skupno: dekanonizacija vzpostavljenga! Estetsko prevrednotenje vsega.

 

Naša bolnišnica je ves svet

zapuščina propadlega miljonarja,

v njej, če si opomoremo spet,

smrt očetna nega nam pripravlja

ki bo vselej z nami, a nas povsod obdaja.

 

 

T.S. Eliotova poetičnost izhajaja iz religiozne tradicije. Razpira nam mit Velikega petka, prek njega vstopamo v spoznavno konstrukcijo. Na konstrukcijo nam obeša poetske strune, ki so celo večnost čakale, da zazvenijo. Vedno znova me preganja vprašanje, kako razumeti v času sedanjem negotovost, ki biva v času bodočem.

 

(In zdaj prekinitev!)

 

Ko sem se leta 1988 dogovarjal z Eliotovo drugo soprogo Esmo Valerie Flethcher, da mi potrdi avtorske pravice za uprizoritev Umora v katedrali (njen osebni kontakt mi je dal občudovanja vreden David Gothard), me je nadvse vitalistična gospa zvedavo vprašala, na kakšen način mislim uprizoriti predstavo, sem poln treme izstrelil: Avantgardistično! Nadvse resno, a najbrž budalasto. Zasmejala se je in izgovorila zame nepozaben stavek: Če bi Thomas doživel tisto, kar sem sama doživela v času po njegovi smrti, sem prepričana, da bi od vsega najbolj občudoval - Monty Python.

 

(Konec prekinitve.)

 

Prisluškovanje tradiciji: Tradicija je vse tisto, kar je potrebno prenesti iz preteklosti v območje najnovejše resničnosti: neulovljivost ritma časa (rima), ki se vzpostavlja v relativnosti hipa (verz). V obeh zazvenijo najnovejše nujnosti. Tako s T. S. Eliotom preskakujemo v času navzgor in navzdol. Poetsko se montiramo. T. S. Spreminja nam iz verza v verz plane pogleda, tako prehajamo iz bližnjih v daljne. Njegovi montažni preskoki nas prek jezikovne stvarnosti povežejo z najvišjo stopnjo metafizične zavesti. Z intenzivno inovacijo zaživi v nas univerzalnost časa in to prek hipnega načela. Pesniški jezik zaživi pred nami v vsej svoji duhovni avtoriteti. Tako intenzivno, da bi lahko poklenili pred njim.

 

Do kolen že mraz se je povzpel,

vročica poje v duševnih svitkih žic.

Ledeneti moram, da bi se pogrel,

in drgetati v ledenih ognjih vic

kjer so plamen rože, dim je iz bodic.

 

 

Ravno prek slogovnih lastnosti se poetično aktivira pred nami. Poetično pa je vse tisto, kar sproža kolektivni up v času brezupa. Vsak poetični poizkus je nov začetek časa. Vsak verz pa je supersimetrična struna. Takšna je tudi kompozicija Štirih kvartetov. Vse to je estetsko prevrednotenje vsega in približevanje Veliki resnici: tudi Velikega petka. V njem gledamo abstraktni izraz, ne pa pripovedi. Vzdih želje po onostranstvu.

 

Edina naša pijača kapljajoča kri,

meso krvavo vse kar nas  hrani:

kljub temu si radi mislimo vsi

da sta meso in kri trpežna, da smo zdravi -

pa vendar vsak temu Veliki petek pravi.

 

 

Ponavadi komentiram bližnje vesolje, danes pa sem pred vami reflektiral globinsko vesolje, ki izhaja iz najvišje stopnje kozmične koncentracije - iz poezije. Zame je življenje konkretizirana ljubezen do umetnosti!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
12
07.08.2020 23:50
Prihodnji teden prihaja na uradni obisk v Ljubljano ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Prvi visoki ameriški obisk po več kot ... Več.
Piše: Igor Mekina
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
11
07.08.2020 06:03
Slovenci živimo v prepričanju, da so nekje v tujini stvari mnogo bolje urejene kot pri nas. Kdo med nami ni izrekel ali slišal ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
NEP Dejana Kršića: Umetnost je brezčasna, Evropa neskončna
1
11.07.2020 21:03
Kršić je nomad lepote!Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O spravi na "akademski" način: Blišč in beda kurtizanov
14
10.07.2020 23:15
Spravno dejanje, ki ga ponuja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, še najbolj spominja na demokratičnocentralistični ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
10
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj iz Italije poslal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.563
02/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.220
03/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.775
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.531
05/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.385
06/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 11.011
07/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.572
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.341
09/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.437
10/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 985