Komentar

Dan, ko sem spoznal, kako zna biti javno zdravstvo bolj požrešno kot zasebno

Zgodba, ki jo boste prebrali v naslednjih vrsticah, se ne more primerjati s tegobami težkih bolnikov, ki po krivici predolgo čakajo na zdravljenje v čakalnih vrstah, ker so jih na seznamu čakajočih prehiteli drugi. Vsaj na sumljiv, če ne na koruptiven način. Ne more se primerjati niti s tegobami pacientov, ki zaradi slabe organizacije ali slabo izvedenih investicij ležijo hudo bolni v neurejenih, težkih razmerah, celo na hodnikih, v vročini brez klime, ali pa v takšnih razmerah šele čakajo na preglede hudo poškodovani. Je pa to zgodba, ki zelo nazorno pokaže, kako nesmiselna je ideološka vojna na Slovenskem za javno ali zasebno zdravstvo.

07.09.2014 20:17
Piše: Goran Novković

Sistemski virus ni v zasebnem, temveč v javnem zdravstvu. Foto: www.mediaspeed.net, Wikipedia, Montaža: Portal Plus

Nauk je preprost. Brez zdrave konkurence ne bo boljšega niti javnega niti zasebnega zdravstva.

 

Vsi si želimo dobrega javnega zdravstva. Mimogrede, tudi učinkovitega javnega zdravstvenega zavarovanja. Žal pa ne javno zdravstvo ne javno zdravstveno zavarovanje v vsej zgodovini Slovenije nista dokazala, da sama, brez konkurence, to zmoreta doseči.

Ključna je konkurenca med obema in znotraj obeh, skupaj s sodobnimi pravili igre, ki bodo v korist bolnikom in ki bodo izboljšala kakovost in organizacijo celotnega slovenskega zdravstva.

 

Vsi si želimo dobrega javnega zdravstva. Mimogrede, tudi učinkovitega javnega zdravstvenega zavarovanja. Žal pa ne javno zdravstvo ne javno zdravstveno zavarovanje v vsej zgodovini Slovenije nista dokazala, da sama, brez konkurence, to zmoreta doseči. Zato boj za ohranitev in Izboljšanje javnega zdravstva ni korekten in pošten do zavarovancev, če hkrati prvenstveno niso v ospredju kritike in rešitve za anomalije v javnem zdravstvu, namesto da se v zasebni pobudi vidi le slo po dobičku, ne pa tudi koristi za paciente.

 

Zgodba gre takole. Pred nekaj meseci sem opazil, da na embalaži živilskih izdelkov težko preberem tiste male črke. Poskusil sem tudi z nitjo, ki sem jo težko vtaknil v manjšo šivanko. Zato sem obiskal osebno zdravnico z željo po pregledu pri okulistu. Napotnico sem dobil takoj. Mimogrede, osebna zdravnica ima koncesijo. Zanjo sem se odločil že v devetdesetih letih, ker je imela organizirano naročanje bolnikov, ne pa dolgih ambulantnih čakalnih vrst, kjer so si ljudje v času epidemij solidarno izmenjavali viruse.

 

Okulistična ambulanta, kjer se je začela kalvarija, je v istem zdravstvenem domu, le nekaj korakov stran. Zato sem si z vrat ambulante lahko takoj zapisal elektronski naslov, na katerega sem se lahko naročil. To sem doma storil še isti dan. Bilo je konec junija.

 

Ker po nekaj dneh ni bilo nikakršnega odgovora, sem poklical še na telefonsko številko, ki je bila objavljena na vratih ambulante. Zaman. Priklical nisem nikogar. Zopet sem se odpravil pred ambulanto, kjer sem ugotovil, da so pristojni do konca julija na dopustu. Bom pač počakal, sem si mislil, a bil hkrati besen, ker nisem vreden ne odgovora pred dopustom ne avtomatskega sporočila o dopustu z uradnega elektronskega poštnega naslova.

 

Ko sem se avgusta vrnil tudi sam z dopusta, sem srečal mamo, ki se je v naslednjih dneh odpravljala v isto ambulanto. Pa sem ji rekel, naj vpraša, zakaj še vedno, po skoraj mesecu in pol nisem prejel ne odgovora po elektronski pošti ne termina za okulistični pregled. Čez nekaj dni me je mama soočila s presenetljivim sporočilom, da naročanje sprejemajo na - čisto drug zasebni naslov elektronske pošte s končnico @gmail.com. 

 

Zanemaril sem dejstvo, da mi ni bilo jasno, čemu sploh potem služi uradni naslov elektronske pošte na vratih ambulante. Preprosto se mi ni dalo ukvarjati s to organizacijsko blamažo niti s tem, zakaj neki nimajo vsaj prevezave na privatni elektronski naslov, če že na tem naslovu sprejemajo naročanje na pregled. Morda so pa imeli kake težave z elektronsko pošto pa imajo zdaj drugačen naslov, sem si mislil. Škoda časa in energije. In sem se naročil.

 

A tu se kalvarija šele začne. V začetku septembra, ko sem končno dobil termin za pregled, sem odšel k okulistu. Najprej sem na vratih opazil še vedno isti elektronski naslov za naročanje. Verjemite, da sem šel dvakrat pregledat v elektronsko pošto v mobilnem telefonu, če se morda pa le nisem zmotil pri zapisu naslova. Pa se nisem. 

 

Nato vstopim na pregled, kjer okulistka ugotovi, da naj bi imel začetne težave z vidom, kar je pri moji starosti normalno. Dioptrija + 0,75 se je glasila diagnoza. Povedala mi je še, da se v zvezi z očali lahko zglasim v sosednji ambulanti.

 

Tam me je pričakal optik, ki je preizkušal leče in mi predstavil različne okvirje. Ponujal mi je očala za 25 pa za 45 evrov, nato pa z nekimi tehničnimi dodatki in 17-odstotnim popustom, kot je pridodal, izdelal ponudbo za 54 evrov. Skorajda bi že sprejel ponudbo, ko sem se spomnil na klasično vprašanje, ali so očala v celoti samoplačniška. "Žal so, ker še niste stari 63 let," je odgovoril optik. Takrat se mi je v glavi sprožil klik, da je zasebnik. Vprašal sem se, mar je edini. Zakaj me je okulistka poslala le k njemu, če so še drugi zasebni optiki na svetu? Zakaj me ni opozorila na to? Začel sem sumiti celo v diagnozo. 

 

Zato sem se zahvalil optiku, ga prosil za telefonsko številko in mu iskreno povedal, da bom šel na dodaten brezplačen okulistični pregled, ki jih ponujajo v zasebnih optičnih prodajalnah. 

V eni od slednjih sem se naročil še isti dan in čakal le dva dni na pregled. Ko sem se zglasil tam, pa me je pričakalo novo presenečenje. Okulistka je postavila drugačno diagnozo: dioptrija le + 0,25. Očal sploh še ne potrebujem glede na delo, ki ga opravljam. Povedala mi je še, da niti tisti, ki jim izdelajo očala, pogosto ne vidijo črk na embalaži živilskih izdelkov, ker so te premajhne. Očitno je bila kljub temu, da je diagnosticirala v optični prodajalni, ki ima poslovni cilj prodati čim več očal in tako zaslužiti, bolj poštena kot okulistka v javni ambulanti, ki sploh ni formalno povezana z zasebno optično ambulanto.

 

Nauk je preprost. Brez zdrave konkurence ne bo boljšega niti javnega niti zasebnega zdravstva. Tisti, ki pri zagovarjanju javnega zdravstva in javnega zdravstvenega zavarovanja hočejo ukiniti zasebno konkurenco in graditi nove monopole, škodijo slovenskim bolnikom. 

Najprej naj pometejo pred svojim pragom, v javnem zdravstvu. Tudi v tistem, ki je očitno povezan z zasebniki. Očitno niso problematične le zdravniške dvoživke, temveč so dvoživke celo vgrajene v pritlehne metode znotraj sistema javnega zdravstva, ki za neznano korist preferira posamezne zasebnike. Sistemski virus torej ni v zasebnem, temveč v javnem zdravstvu.

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Moja resnica o prevzemu Merkurja
11
25.07.2017 22:45
Zavedam se sicer, da ima večina ljudi izoblikovano mnenje o preteklih dogodkih v zvezi s slovensko tajkunizacijo in da jih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ekomafija ali zgodba o evoluciji mafije skozi trgovino z odpadki
6
24.07.2017 22:38
Mafija, imenovana tudi Cosa Nostra ali naša stvar, se prilagaja okolju. Vedno več dokazov govori o prodoru v legalno sfero in ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Dajmo besedo Nemcem, naj povedo, kako je to - biti Nemec
4
22.07.2017 22:59
Omogočimo Nemcem simpozij, na katerem najartikulirajo, kako je to, biti Nemec. Njihovo simpozijsko diskusijo uporabimo za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Med železom in žametom: Slovenci in Evropa po koncu hladne vojne
11
20.07.2017 19:48
Knjiga Železo in žamet je zelo natančna in celovita diagnoza trenutnega stanja, v katerem se ta hip nahaja slovenska država, ... Več.
Piše: Borut Trekman
Idealizem Tomija Bitežnika in najmočnejši paradoks demokracije
7
19.07.2017 20:58
Tik pred volitvami poleti 2014 se je pojavil neke vrstealternativni voditelj, ki je dajal vtis, da bo drugačen od drugih. Zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Whitewashing ali po slovensko: verzija pranja denarja z dodajanjem odstranjevalca madežev
21
18.07.2017 19:43
Gre za finančne malverzacije z znaki pranja denarja ob pomoči beloovratniških kriminalnih finančnih strokovnjakov in sodelovanju ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Pismo brez pisave, spomenik brez spomina
11
17.07.2017 22:15
Letošnje poletje je čas kolosalnih nesporazumov: prvi nesporazum je nastal v zvezi z razsodbo haaškega sodišča, drugi je povezan ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zares, kako strašna slepota je človeka ...
17
17.07.2017 00:15
To je komentar, ki sem ga nekoč že pisal. Mislim, da celo že večkrat. Vendar sem šele danes sposoben razumeti vse globine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Intervencija proti beli Evropi: Po nacionalistični je na vrsto prišla rasistična revolucija
6
16.07.2017 00:30
Dr. Anton Medved jepred več kot stoleti slikarje realiste zaradi njihovih slikarskihnuditetrazglašal za pohujšljivce.Antonasmo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poročilo iz severa: Jalla, jalla! V Nynäshamn.
8
14.07.2017 13:00
Iz gozda so se nam približevale tri postave. Črnih las in dolgih črnih brad.Mohammed,HamzainYouseef, ki jim je sledilo njihovih ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Paradoks otroških olajšav: več kot zaslužite, večja je finančna podpora države
8
13.07.2017 20:56
Ali veste, da imamo v državi tudi socialne pomoči, kjer velja obratna logika: višje ko imaš dohodke ali premoženje, večja je ... Več.
Piše: Bine Kordež
O pravičnih davkih: Naj plačajo tisti uradniki, ki so nezakonito odločali, ne pa državni proračun
6
13.07.2017 00:45
Potem ko je Upravno sodišče po pričakovanjih v skladu z ustavo in zakonom odločilo, da je retroaktivno postopanje Finančne ... Več.
Piše: Ivan Simič
Če verjamete v jetija, potem boste pač zaupali tudi javnomnenjskim anketam
7
12.07.2017 11:29
Naj vam razkrijem eno večjih javnih skrivnosti pri nas: javnomnenjske ankete so - z nekaj častnimi izjemami - eden največjih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Pasji rekviem za prihodnost
17
08.07.2017 22:59
Mnogi smo prepričani, da obstaja skupen temelj, ki povezuje umetnost, humanistično znanost, naravoslovno znanost in filozofijo. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Lustracija ni rešitev. Rešitev je nov zakon o transparentnosti.
11
07.07.2017 11:30
Čudno se mi zdi, da se jeSlovenija, ki se trudi, da bi jo druge države mentalno umestile vSrednjo Evropo, znašla v družbi ... Več.
Piše: Keith Miles
Nekoč so slovenski voditelji govorili: "Slovenci smo alpski Hrvati."
2
05.07.2017 18:15
V zgodovini so bili Slovenci za Hrvate nadležen pojav, nemara celo nekakšen žepni problem. Hrvaški problem so vedno bili Srbi, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Jugoslavija je še. Jugoslavija je še. Zdi se, da ne gre več za Slovenijo
24
03.07.2017 21:59
V glavnem mestu Srbije ljudem na kraj pameti ne pade, da bi naokrog skakali z rdečimi zvezdami in zastavami iz preteklosti. Vse ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Predreferendumske dileme: Ali je drugi tir zaradi Luke Koper ali zaradi železnice?
8
02.07.2017 22:45
Napovedani referendum o drugem tiru železnice med Divačo in Koprom, ki bo na sporedu najverjetneje septembra, izhaja iz ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kogar namoči Slovenka leta Eugenija Carl, mu niti Bog ne more več pomagati
10
02.07.2017 11:00
Med preiskovalnimi novinarji zaseda posebno mesto Eugenija Carl, zaščitni znak regionalnega studia TV Koper Capodistria. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Stoletje po parnih strojih smo prišli do računalniške 3D grafike
5
01.07.2017 22:59
Naj vas spomnim, da komentiram umetnost in samo umetnost in da mi redko spodrsne, da zabredem v kulturo, v to mojo bedno in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sprava kot proslava ali kako je danes videti partizanska spominska svečanost
Uredništvo
Ogledov: 3.106
02/
Zares, kako strašna slepota je človeka ...
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.695
03/
Ekomafija ali zgodba o evoluciji mafije skozi trgovino z odpadki
Bojan Dobovšek
Ogledov: 2.373
04/
Whitewashing ali po slovensko: verzija pranja denarja z dodajanjem odstranjevalca madežev
Bojan Dobovšek
Ogledov: 2.280
05/
Pismo brez pisave, spomenik brez spomina
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.691
06/
Idealizem Tomija Bitežnika in najmočnejši paradoks demokracije
Miha Burger
Ogledov: 2.072
07/
Med železom in žametom: Slovenci in Evropa po koncu hladne vojne
Borut Trekman
Ogledov: 1.221
08/
Pahor, Cerar, Erjavec in ostali: vaše brezpogojno sprejemanje arbitražne razsodbe nas je stisnilo v mrtvi kot!
Laris Gaiser
Ogledov: 4.248
09/
Moja resnica o prevzemu Merkurja
Bine Kordež
Ogledov: 759
10/
Poročilo iz severa: Jalla, jalla! V Nynäshamn.
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.208