Komentar

Dan, ko sem spoznal, kako zna biti javno zdravstvo bolj požrešno kot zasebno

Zgodba, ki jo boste prebrali v naslednjih vrsticah, se ne more primerjati s tegobami težkih bolnikov, ki po krivici predolgo čakajo na zdravljenje v čakalnih vrstah, ker so jih na seznamu čakajočih prehiteli drugi. Vsaj na sumljiv, če ne na koruptiven način. Ne more se primerjati niti s tegobami pacientov, ki zaradi slabe organizacije ali slabo izvedenih investicij ležijo hudo bolni v neurejenih, težkih razmerah, celo na hodnikih, v vročini brez klime, ali pa v takšnih razmerah šele čakajo na preglede hudo poškodovani. Je pa to zgodba, ki zelo nazorno pokaže, kako nesmiselna je ideološka vojna na Slovenskem za javno ali zasebno zdravstvo.

07.09.2014 20:17
Piše: Goran Novković

Sistemski virus ni v zasebnem, temveč v javnem zdravstvu. Foto: www.mediaspeed.net, Wikipedia, Montaža: Portal Plus

Nauk je preprost. Brez zdrave konkurence ne bo boljšega niti javnega niti zasebnega zdravstva.

 

Vsi si želimo dobrega javnega zdravstva. Mimogrede, tudi učinkovitega javnega zdravstvenega zavarovanja. Žal pa ne javno zdravstvo ne javno zdravstveno zavarovanje v vsej zgodovini Slovenije nista dokazala, da sama, brez konkurence, to zmoreta doseči.

Ključna je konkurenca med obema in znotraj obeh, skupaj s sodobnimi pravili igre, ki bodo v korist bolnikom in ki bodo izboljšala kakovost in organizacijo celotnega slovenskega zdravstva.

 

Vsi si želimo dobrega javnega zdravstva. Mimogrede, tudi učinkovitega javnega zdravstvenega zavarovanja. Žal pa ne javno zdravstvo ne javno zdravstveno zavarovanje v vsej zgodovini Slovenije nista dokazala, da sama, brez konkurence, to zmoreta doseči. Zato boj za ohranitev in Izboljšanje javnega zdravstva ni korekten in pošten do zavarovancev, če hkrati prvenstveno niso v ospredju kritike in rešitve za anomalije v javnem zdravstvu, namesto da se v zasebni pobudi vidi le slo po dobičku, ne pa tudi koristi za paciente.

 

Zgodba gre takole. Pred nekaj meseci sem opazil, da na embalaži živilskih izdelkov težko preberem tiste male črke. Poskusil sem tudi z nitjo, ki sem jo težko vtaknil v manjšo šivanko. Zato sem obiskal osebno zdravnico z željo po pregledu pri okulistu. Napotnico sem dobil takoj. Mimogrede, osebna zdravnica ima koncesijo. Zanjo sem se odločil že v devetdesetih letih, ker je imela organizirano naročanje bolnikov, ne pa dolgih ambulantnih čakalnih vrst, kjer so si ljudje v času epidemij solidarno izmenjavali viruse.

 

Okulistična ambulanta, kjer se je začela kalvarija, je v istem zdravstvenem domu, le nekaj korakov stran. Zato sem si z vrat ambulante lahko takoj zapisal elektronski naslov, na katerega sem se lahko naročil. To sem doma storil še isti dan. Bilo je konec junija.

 

Ker po nekaj dneh ni bilo nikakršnega odgovora, sem poklical še na telefonsko številko, ki je bila objavljena na vratih ambulante. Zaman. Priklical nisem nikogar. Zopet sem se odpravil pred ambulanto, kjer sem ugotovil, da so pristojni do konca julija na dopustu. Bom pač počakal, sem si mislil, a bil hkrati besen, ker nisem vreden ne odgovora pred dopustom ne avtomatskega sporočila o dopustu z uradnega elektronskega poštnega naslova.

 

Ko sem se avgusta vrnil tudi sam z dopusta, sem srečal mamo, ki se je v naslednjih dneh odpravljala v isto ambulanto. Pa sem ji rekel, naj vpraša, zakaj še vedno, po skoraj mesecu in pol nisem prejel ne odgovora po elektronski pošti ne termina za okulistični pregled. Čez nekaj dni me je mama soočila s presenetljivim sporočilom, da naročanje sprejemajo na - čisto drug zasebni naslov elektronske pošte s končnico @gmail.com. 

 

Zanemaril sem dejstvo, da mi ni bilo jasno, čemu sploh potem služi uradni naslov elektronske pošte na vratih ambulante. Preprosto se mi ni dalo ukvarjati s to organizacijsko blamažo niti s tem, zakaj neki nimajo vsaj prevezave na privatni elektronski naslov, če že na tem naslovu sprejemajo naročanje na pregled. Morda so pa imeli kake težave z elektronsko pošto pa imajo zdaj drugačen naslov, sem si mislil. Škoda časa in energije. In sem se naročil.

 

A tu se kalvarija šele začne. V začetku septembra, ko sem končno dobil termin za pregled, sem odšel k okulistu. Najprej sem na vratih opazil še vedno isti elektronski naslov za naročanje. Verjemite, da sem šel dvakrat pregledat v elektronsko pošto v mobilnem telefonu, če se morda pa le nisem zmotil pri zapisu naslova. Pa se nisem. 

 

Nato vstopim na pregled, kjer okulistka ugotovi, da naj bi imel začetne težave z vidom, kar je pri moji starosti normalno. Dioptrija + 0,75 se je glasila diagnoza. Povedala mi je še, da se v zvezi z očali lahko zglasim v sosednji ambulanti.

 

Tam me je pričakal optik, ki je preizkušal leče in mi predstavil različne okvirje. Ponujal mi je očala za 25 pa za 45 evrov, nato pa z nekimi tehničnimi dodatki in 17-odstotnim popustom, kot je pridodal, izdelal ponudbo za 54 evrov. Skorajda bi že sprejel ponudbo, ko sem se spomnil na klasično vprašanje, ali so očala v celoti samoplačniška. "Žal so, ker še niste stari 63 let," je odgovoril optik. Takrat se mi je v glavi sprožil klik, da je zasebnik. Vprašal sem se, mar je edini. Zakaj me je okulistka poslala le k njemu, če so še drugi zasebni optiki na svetu? Zakaj me ni opozorila na to? Začel sem sumiti celo v diagnozo. 

 

Zato sem se zahvalil optiku, ga prosil za telefonsko številko in mu iskreno povedal, da bom šel na dodaten brezplačen okulistični pregled, ki jih ponujajo v zasebnih optičnih prodajalnah. 

V eni od slednjih sem se naročil še isti dan in čakal le dva dni na pregled. Ko sem se zglasil tam, pa me je pričakalo novo presenečenje. Okulistka je postavila drugačno diagnozo: dioptrija le + 0,25. Očal sploh še ne potrebujem glede na delo, ki ga opravljam. Povedala mi je še, da niti tisti, ki jim izdelajo očala, pogosto ne vidijo črk na embalaži živilskih izdelkov, ker so te premajhne. Očitno je bila kljub temu, da je diagnosticirala v optični prodajalni, ki ima poslovni cilj prodati čim več očal in tako zaslužiti, bolj poštena kot okulistka v javni ambulanti, ki sploh ni formalno povezana z zasebno optično ambulanto.

 

Nauk je preprost. Brez zdrave konkurence ne bo boljšega niti javnega niti zasebnega zdravstva. Tisti, ki pri zagovarjanju javnega zdravstva in javnega zdravstvenega zavarovanja hočejo ukiniti zasebno konkurenco in graditi nove monopole, škodijo slovenskim bolnikom. 

Najprej naj pometejo pred svojim pragom, v javnem zdravstvu. Tudi v tistem, ki je očitno povezan z zasebniki. Očitno niso problematične le zdravniške dvoživke, temveč so dvoživke celo vgrajene v pritlehne metode znotraj sistema javnega zdravstva, ki za neznano korist preferira posamezne zasebnike. Sistemski virus torej ni v zasebnem, temveč v javnem zdravstvu.

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
21
21.03.2019 23:45
Koga boste volili na letošnjih evropskih volitvah? Jaz sem se že odločil. Stranko Levica bom. Preferenčni glas bom dal Luki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
12
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Ukrajina pred volitvami: Trije predsedniški favoriti in kar 36 neresnih kandidatov
2
18.03.2019 21:13
31. marca bodo v Ukrajini predsedniške volitve. Od tega, kdo bo prihodnji predsednik Ukrajine, je v marsičem odvisna prihodnost ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
7
17.03.2019 08:00
Na portalu+ smo večkrat pozvali naše najbolj aktivne spletne komentatorje, naj nam pošljejo svoje prispevke in se seveda tudi ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Redek je trenutek, ko filozofija preraste v umetnost arhitekture
0
16.03.2019 22:00
Peter Noever je najprej arhitekt, takoj zatem pa je že muzealec, načrtovalec tektonike arhitekturne gradnje in njenega spomina. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Hinavci
22
13.03.2019 23:30
Aktualni primer dvoličnega obnašanja je Venezuela, ena najbogatejših držav vJužni Amerikiper capita, kjer so ljubljenci ... Več.
Piše: Keith Miles
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
19
12.03.2019 23:59
Srečanje koalicijskih strank na Brdu pri Kranju je eden izmed vrhuncev partitokracije, ki se je razpasla do te mere, da v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"
8
10.03.2019 23:05
Macronov manifest je prepozen in iz obupa ustvarjeni PR poskus mobilizacije evropskih - dejansko pa domačih - volilcev, da bi na ... Več.
Piše: Peter Golob
Četrt stoletja zakona o NUK2: Knjižnica nam je vsem kot mati
4
10.03.2019 09:57
Izgubljen čas, ki je nastal zaradi neizvajanja zakona o gradnji NUK iz leta 1994, je postal pridobljen čas. Zakaj se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Macronovo pismo o evropski renesansi: Kaj je tisto vezivo, ki drži skupaj Evropsko unijo?
4
08.03.2019 18:00
Zahodna Evropa je bila v času hladne vojne v razmerju doZDAin Sovjetske zveze bolj ali manj enotna. Ta enotnost je veljala v ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
3
07.03.2019 21:00
Kot smo razbrali iz predlogov finančnega ministrstva, so ocenili, da bi si lahko privoščili do 300 milijonov evrov skupne ... Več.
Piše: Bine Kordež
Osmi marec: Izkoriščanje dneva žena za propagiranje enakosti spolov ni v interesu žensk
7
06.03.2019 23:34
Kaže, da bo letošnji 8. marec poseben. Mojega je zaznamovalo vabilo na posvet Komisije za enake možnosti, ki na praznik žensk ... Več.
Piše: Saška Štumberger
In memoriam Marjan Vagaja, v spomin mojemu profesorju matematike
4
06.03.2019 02:37
Danes bodo na Žalah pokopali profesorsko legendo ljubljanske Poljanske gimnazije. Nisem še pisal In memoriam za svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zlorabe v katoliški cerkvi: Sum spolne zlorabe se prijavi policiji, ne pa neki kongregaciji v Vatikanu!
10
04.03.2019 01:04
Na končanem škofovskem srečanju v Vatikanu je papež Franščišek ponovno ostro obsodil spolne zlorabe in pedofilijo v ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Karpo Godina: Ko se režija, kamera in montaža združijo v eni in isti osebi
0
02.03.2019 22:51
Karpo Godina je edinstven umetnik filmskega sveta, sestavljen je iz balkanskih južnih in severnih vetrov, kultiviran in poln ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zlorabe v katoliški cerkvi: Duhovniki nam sporočajo, da ne bodo naši grešni kozli
17
28.02.2019 21:45
V mehanizmu grešnega kozla se namreč obnašamo kot v nekakšnem kolektivnem transu: vsi vemo, kje nam je mesto v ritualu; vsi ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Vračanje izgubljenih iluzij: Slovenija kot "sovjetska vazalna država"
16
25.02.2019 19:00
V vsakem primeru bi Cerar lahko rekel, da Slovenija ni bila sovjetska vazalna država, ker v časuSovjetske zvezeSlovenija še ni ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Vse manj staršev bo pripravljenih "ubogati", kar nalaga šola
13
24.02.2019 21:00
Šola ni narejena in nikoli ni bila v skladu z znanstvenimi spoznanji, kako se otroci razvijajo in učijo. Niti niso tisti ... Več.
Piše: Marjana Škalič
"Vse, česar se dotakneš v umetniškem delu, je umetnost!"
0
23.02.2019 06:00
Ivana Popović je bila avantgardna umetnica zadnje umetniške avantgarde XX. stoletja. Nikoli se ni metodološko odmaknila od ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj bi jezni Milan Kučan počasi že lahko postal naravni predsednik Zveze borcev
Uredništvo
Ogledov: 2,939
02/
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,852
03/
Gospod Bidovec in njegov boj z ljubljanskimi ignoranti za sodno rehabilitacijo bazoviških žrtev italijanskega fašizma
Uredništvo
Ogledov: 1,397
04/
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
Angel Polajnko
Ogledov: 1,751
05/
Temna stran Evrope, 1. del: Kako je Hitlerjev profesor prava Walter Hallstein postal prvi predsednik Evropske komisije
Uredništvo
Ogledov: 1,125
06/
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
Iztok Mirošič
Ogledov: 1,541
07/
Hinavci
Keith Miles
Ogledov: 2,175
08/
Éric Vuillard, Dnevni red: Sestanek v Berghofu (3)
Uredništvo
Ogledov: 1,016
09/
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,822
10/
Ukrajina pred volitvami: Trije predsedniški favoriti in kar 36 neresnih kandidatov
Mykhailo Brodovych
Ogledov: 970