Komentar

Dan, ko sem spoznal, kako zna biti javno zdravstvo bolj požrešno kot zasebno

Zgodba, ki jo boste prebrali v naslednjih vrsticah, se ne more primerjati s tegobami težkih bolnikov, ki po krivici predolgo čakajo na zdravljenje v čakalnih vrstah, ker so jih na seznamu čakajočih prehiteli drugi. Vsaj na sumljiv, če ne na koruptiven način. Ne more se primerjati niti s tegobami pacientov, ki zaradi slabe organizacije ali slabo izvedenih investicij ležijo hudo bolni v neurejenih, težkih razmerah, celo na hodnikih, v vročini brez klime, ali pa v takšnih razmerah šele čakajo na preglede hudo poškodovani. Je pa to zgodba, ki zelo nazorno pokaže, kako nesmiselna je ideološka vojna na Slovenskem za javno ali zasebno zdravstvo.

07.09.2014 20:17
Piše: Goran Novković

Sistemski virus ni v zasebnem, temveč v javnem zdravstvu. Foto: www.mediaspeed.net, Wikipedia, Montaža: Portal Plus

Nauk je preprost. Brez zdrave konkurence ne bo boljšega niti javnega niti zasebnega zdravstva.

 

Vsi si želimo dobrega javnega zdravstva. Mimogrede, tudi učinkovitega javnega zdravstvenega zavarovanja. Žal pa ne javno zdravstvo ne javno zdravstveno zavarovanje v vsej zgodovini Slovenije nista dokazala, da sama, brez konkurence, to zmoreta doseči.

Ključna je konkurenca med obema in znotraj obeh, skupaj s sodobnimi pravili igre, ki bodo v korist bolnikom in ki bodo izboljšala kakovost in organizacijo celotnega slovenskega zdravstva.

 

Vsi si želimo dobrega javnega zdravstva. Mimogrede, tudi učinkovitega javnega zdravstvenega zavarovanja. Žal pa ne javno zdravstvo ne javno zdravstveno zavarovanje v vsej zgodovini Slovenije nista dokazala, da sama, brez konkurence, to zmoreta doseči. Zato boj za ohranitev in Izboljšanje javnega zdravstva ni korekten in pošten do zavarovancev, če hkrati prvenstveno niso v ospredju kritike in rešitve za anomalije v javnem zdravstvu, namesto da se v zasebni pobudi vidi le slo po dobičku, ne pa tudi koristi za paciente.

 

Zgodba gre takole. Pred nekaj meseci sem opazil, da na embalaži živilskih izdelkov težko preberem tiste male črke. Poskusil sem tudi z nitjo, ki sem jo težko vtaknil v manjšo šivanko. Zato sem obiskal osebno zdravnico z željo po pregledu pri okulistu. Napotnico sem dobil takoj. Mimogrede, osebna zdravnica ima koncesijo. Zanjo sem se odločil že v devetdesetih letih, ker je imela organizirano naročanje bolnikov, ne pa dolgih ambulantnih čakalnih vrst, kjer so si ljudje v času epidemij solidarno izmenjavali viruse.

 

Okulistična ambulanta, kjer se je začela kalvarija, je v istem zdravstvenem domu, le nekaj korakov stran. Zato sem si z vrat ambulante lahko takoj zapisal elektronski naslov, na katerega sem se lahko naročil. To sem doma storil še isti dan. Bilo je konec junija.

 

Ker po nekaj dneh ni bilo nikakršnega odgovora, sem poklical še na telefonsko številko, ki je bila objavljena na vratih ambulante. Zaman. Priklical nisem nikogar. Zopet sem se odpravil pred ambulanto, kjer sem ugotovil, da so pristojni do konca julija na dopustu. Bom pač počakal, sem si mislil, a bil hkrati besen, ker nisem vreden ne odgovora pred dopustom ne avtomatskega sporočila o dopustu z uradnega elektronskega poštnega naslova.

 

Ko sem se avgusta vrnil tudi sam z dopusta, sem srečal mamo, ki se je v naslednjih dneh odpravljala v isto ambulanto. Pa sem ji rekel, naj vpraša, zakaj še vedno, po skoraj mesecu in pol nisem prejel ne odgovora po elektronski pošti ne termina za okulistični pregled. Čez nekaj dni me je mama soočila s presenetljivim sporočilom, da naročanje sprejemajo na - čisto drug zasebni naslov elektronske pošte s končnico @gmail.com. 

 

Zanemaril sem dejstvo, da mi ni bilo jasno, čemu sploh potem služi uradni naslov elektronske pošte na vratih ambulante. Preprosto se mi ni dalo ukvarjati s to organizacijsko blamažo niti s tem, zakaj neki nimajo vsaj prevezave na privatni elektronski naslov, če že na tem naslovu sprejemajo naročanje na pregled. Morda so pa imeli kake težave z elektronsko pošto pa imajo zdaj drugačen naslov, sem si mislil. Škoda časa in energije. In sem se naročil.

 

A tu se kalvarija šele začne. V začetku septembra, ko sem končno dobil termin za pregled, sem odšel k okulistu. Najprej sem na vratih opazil še vedno isti elektronski naslov za naročanje. Verjemite, da sem šel dvakrat pregledat v elektronsko pošto v mobilnem telefonu, če se morda pa le nisem zmotil pri zapisu naslova. Pa se nisem. 

 

Nato vstopim na pregled, kjer okulistka ugotovi, da naj bi imel začetne težave z vidom, kar je pri moji starosti normalno. Dioptrija + 0,75 se je glasila diagnoza. Povedala mi je še, da se v zvezi z očali lahko zglasim v sosednji ambulanti.

 

Tam me je pričakal optik, ki je preizkušal leče in mi predstavil različne okvirje. Ponujal mi je očala za 25 pa za 45 evrov, nato pa z nekimi tehničnimi dodatki in 17-odstotnim popustom, kot je pridodal, izdelal ponudbo za 54 evrov. Skorajda bi že sprejel ponudbo, ko sem se spomnil na klasično vprašanje, ali so očala v celoti samoplačniška. "Žal so, ker še niste stari 63 let," je odgovoril optik. Takrat se mi je v glavi sprožil klik, da je zasebnik. Vprašal sem se, mar je edini. Zakaj me je okulistka poslala le k njemu, če so še drugi zasebni optiki na svetu? Zakaj me ni opozorila na to? Začel sem sumiti celo v diagnozo. 

 

Zato sem se zahvalil optiku, ga prosil za telefonsko številko in mu iskreno povedal, da bom šel na dodaten brezplačen okulistični pregled, ki jih ponujajo v zasebnih optičnih prodajalnah. 

V eni od slednjih sem se naročil še isti dan in čakal le dva dni na pregled. Ko sem se zglasil tam, pa me je pričakalo novo presenečenje. Okulistka je postavila drugačno diagnozo: dioptrija le + 0,25. Očal sploh še ne potrebujem glede na delo, ki ga opravljam. Povedala mi je še, da niti tisti, ki jim izdelajo očala, pogosto ne vidijo črk na embalaži živilskih izdelkov, ker so te premajhne. Očitno je bila kljub temu, da je diagnosticirala v optični prodajalni, ki ima poslovni cilj prodati čim več očal in tako zaslužiti, bolj poštena kot okulistka v javni ambulanti, ki sploh ni formalno povezana z zasebno optično ambulanto.

 

Nauk je preprost. Brez zdrave konkurence ne bo boljšega niti javnega niti zasebnega zdravstva. Tisti, ki pri zagovarjanju javnega zdravstva in javnega zdravstvenega zavarovanja hočejo ukiniti zasebno konkurenco in graditi nove monopole, škodijo slovenskim bolnikom. 

Najprej naj pometejo pred svojim pragom, v javnem zdravstvu. Tudi v tistem, ki je očitno povezan z zasebniki. Očitno niso problematične le zdravniške dvoživke, temveč so dvoživke celo vgrajene v pritlehne metode znotraj sistema javnega zdravstva, ki za neznano korist preferira posamezne zasebnike. Sistemski virus torej ni v zasebnem, temveč v javnem zdravstvu.

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Hommage Ješi Denegriju: Umetnost oblikuje čas, ne pa ideologija
0
15.07.2018 08:45
Evropa 20. in 21. stoletja izhaja predvsem iz razsvetljenske tradicije in pridobljene antinacistične pozicije. Seveda tudi iz ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tožba proti Hrvaški zaradi propadle arbitraže in Cerarjeva bolezen norih krav
20
13.07.2018 23:00
Kocka je padla. Vlada Mira Cerarja v odstopu je kljub drugačnim napovedim in pomislekom v petek, 13. julija vložila tožbo proti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Drugi esej o Evropi ali o kdo tu igra na drugo žogo
6
13.07.2018 14:15
Zdi se, da je čas, ki je pred nami, prej čas neprestanih improvizacij pri urejanju skupnega evropskega življenja, kot pa čas ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Vojne obletnice: Med Dobom in Brioni
3
12.07.2018 16:30
Pogovori z nemškim zunanjim ministrom Genscherjem so bili odločilni.7. julija, praktično sredi vojnega meteža, je naBrioneodšla ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Monopolna ZZZS v službi zdravniško-dobaviteljske mafije ali naslednji socialistični kretenizem
7
11.07.2018 21:40
Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) poziva politiko, naj jim omogoči porabo 35 milijonov davkoplačevalskih evrov, ki jih še ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Toninova dilema: Ali bo vlado sestavil Janša, ali pa gremo jeseni spet na predčasne volitve
7
10.07.2018 23:00
Še ta teden bo znano, ali bo Janša odklonil ponujeno mandatarstvo. Po vsej verjetnosti ga bo. Prihodnji teden pa se bo bržkone ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za Aleša Šabedra so zdravniki v UKC Ljubljana kot kmetje na šahovnici, bolnica pa postaja mentalno koncentracijsko taborišče
21
09.07.2018 21:30
Je Aleš Šabeder nadčlovek? Je bermensch, kot se je vprašala Milena Zupanič v svojem prispevku pred nekaj meseci? Ni. Ker nihče ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Pri Šarčevih ali zgodba o nemem gusarju in njegovi zgovorni papigi
12
08.07.2018 19:00
To je zgodba o okolju, kjer vlada politikanstvo namesto zrele politike, kjer uspevajo sfalirani igralci namesto ozaveščenih ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
Projekt Gorgona kot odgovor na nacionalkomunistično vznesenost Balkanije
1
08.07.2018 11:00
Še dobro, da umetnost med Ljubljano, Zagrebom in Beogradom ni bila nikoli vključena v imperialno-osvajalne pohode aktualnih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uboji na pediatriji: 2. del uvoda
5
07.07.2018 00:28
Slovensko zdravstvo je ta trenutek kritični bolnik slovenske države. Začeli so mu odmirati ključni organi. Je na poti v ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Slovenska otroška srčna kirurgija v spirali norosti
12
05.07.2018 00:40
Veleumi v Cerarjevi vladi, ki opravljajo tekoče posle, so 28. junija 2018 Državnemu zboru v obravnavo poslali dokument ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Esej o Evropi ali "nekaj krepkih" pred lastnim ogledalom
9
03.07.2018 23:54
Spomnite se časov, ko smo evropsko zastavico kot značko začeli nositi na zavihkih suknjičev. To so bili časi sredi osemdesetih ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Zgodovina in umetnost: Ne sprašujte, kam gremo
3
01.07.2018 08:59
Če me ne bi navduševalo mišljenje humanističnih znanstvenikov, umetnikov in filozofov, ne vem, ali bi se sploh še pustil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uboji na pediatriji: Uvod
8
30.06.2018 18:00
Jutri bo v zgodovini samostojne Slovenije in slovenske medicine prav poseben dan. Jutri bo namreč - 1. julij. Pa ne kakršenkoli ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
V obdobju kislih kumaric nas čaka odločitev o tem, ali nam bo vladala "Natureta koalicija" ali "JBTC koalicija
18
28.06.2018 17:42
Pri oblikovanju prihodnje vlade bosta ključna kriterija njena učinkovitost oziroma sposobnost upravljanja z državo ter odgovor ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O dobrodelnosti: Ko berem o otrocih v hudi stiski, se mi prikazujejo Milojka Kolar Celarc, Maja Makovec Brenčič in Anja Kopač Mrak
12
26.06.2018 23:54
S težkim srcem ugotavljam, da ljudje, ki prispevajo za dobrodelne namene, finančno podpirajo leno in neorganizirano državo. ... Več.
Piše: Kristjan Lapuh
Kako je klavrno končal džez v mestu, ki sovraži to kozmpolitsko, urbano in ameriško glasbeno zvrst
10
24.06.2018 19:27
Zaradi ideoloških predsodkov džeza pri nas nikoli nismo družbeno povsem sprejeli. Ker je ameriški, univerzalen, kozmopolitski in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vesolje je res ogomna potrata prostora
12
24.06.2018 07:59
Njegov film Zvezda ni zapisan z besedo, temveč z znakom zvezde. Če bi me še pred kratkim vprašali, ali poznam ime Johanna Lurfa ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ponovno odkrita Carole Pateman: "Ko ženske pridejo na oblast, je država nenadoma ogrožena"
12
22.06.2018 17:00
Pred tridesetimi leti je angleška filozofinja, politična teoretičarka in feministka Carole Pateman objavila esej o t.i. ženski ... Več.
Piše: Uredništvo
Pred drugim migrantskim valom: Ali tudi Evropa potrebuje "Mehiški zid", ali kje je Mehika v Evropi?
12
19.06.2018 21:01
Zaskrbljenost nad naraščajočim problemom beguncev je v Sloveniji večja kot volilni rezultat SDS na junijskih volitvah. Ni ... Več.
Piše: Igor Bavčar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pri Šarčevih ali zgodba o nemem gusarju in njegovi zgovorni papigi
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 13.938
02/
Za Aleša Šabedra so zdravniki v UKC Ljubljana kot kmetje na šahovnici, bolnica pa postaja mentalno koncentracijsko taborišče
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.756
03/
Toninova dilema: Ali bo vlado sestavil Janša, ali pa gremo jeseni spet na predčasne volitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 7.933
04/
Cerarjevi bi do zadnjega "biznisirali" za milijone: Mobilne frekvence 5G se naj bi prodajale brez dražbe, za "testne namene"
Uredništvo
Ogledov: 2.420
05/
Uboji na pediatriji: 2. del uvoda
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.064
06/
Monopolna ZZZS v službi zdravniško-dobaviteljske mafije ali naslednji socialistični kretenizem
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.006
07/
Vojne obletnice: Med Dobom in Brioni
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.448
08/
Tožba proti Hrvaški zaradi propadle arbitraže in Cerarjeva bolezen norih krav
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.646
09/
Bivši policijski sindikalist Petrović, ki je prek Facebooka rušil Koprivnikarja, zdaj svetuje drugim sindikatom?
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1.796
10/
Drugi esej o Evropi ali o kdo tu igra na drugo žogo
Igor Bavčar
Ogledov: 836