Komentar

Beseda tedna: Kolo! Besedna zveza tedna: Kolo zgodovine.

Kolesarim, da vidim, pravi David Byrne, eden najsenzibilnejših popistov, avantgardistov ameriške sedanjosti. Te dni smo vsi povabljeni na Byrnovo kolo, da s počasno vožnjo po prestolnici podpremo zdravilno moč demokracije. Da ohranimo notranji ritem polisa. Samo zato, da se sliši kolesarski demos, da se z demokratično proceduro in z demokratično voljo vseh, čisto vseh kolesarjev preusmeri čas bolezeni v čas zdravja. Vse najboljše spoznam na kolesu, pravi Byrne.

02.05.2020 21:45
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Mirko Zupančič   David Byrne   popizem   pop art   kolo   mesto   kolesarjenje   polis  

Ne, ne mislim popustiti virusni realnosti. Zdaj že vemo, da se nam je zgodil socialni eksperiment neverjetnih razsežnosti. Če si ga niso izmislili - bi si ga morali!

Naše odločitve bremenijo bodočnost. Ne mislim popustiti žolti virusni resničnosti. Še bolj sem prepričan, da sta vrlina in resnica pogoj za smiselno življenje, kajti dobesedno sta vidni v lepoti. Na to nas je opozarjal profesor Mirko Zupančič, ki nam je na Akademiji predaval simbolistični umetniški slog. Nikoli ni pozabil podčrtati izhodišč, ki so omogočala tako simbolistično kot romantično umetnost. Prof. Zupančič me še vedno nagovarja, navkljub temu, da ga že dolgo ni med nami (po zapiskih iz davnih let): Svet morate naseljevati z idejo lepote, ki je skrita v minljivih oblikah našega nepopolnega življenja. Ljudje smo pač šibki. Ne iščite smisla v grdem, če pa že, naj grdo postane paradoksalna lepota. Še danes ga vidim, kako nas, elegantno rdeč v obraz, s sivimi lasmi in zaprtimi očmi, roti: Navkljub nepopolnosti življenja bodite nosilci lepote, ne pa sužnji grdega. Prof. Mirko Zupančič nam je v umetniškem izrazu predlagal dve možnosti, da vstopimo v neskončnost dramskega mišljenja ali v svet čustev, ki jih še nikoli nihče ni izrazil. Res pa je tudi, da se je znal ta harlekinski mož zariplo razjeziti. Redko, a najbolj takrat, ko je v nečem prepoznal smrtni greh. Danes se mu oglašam iz zadnje vrste življenja: Profesor, lepo je tisto, kar je misleče, misleče pa je vedno kritično. Prepričan sem, da bi se profesor strinjal z menoj.

 

 

Kolo zgodovine in kritična zgodovinska distanca

 

V teh treh letih in pol sem redko na portalu+ komentiral umetnost, ki biva kategorično izven mojega umetniškega kreda, ki izhaja iz popolnoma drugih kulturnih risov, kot so moji. Danes bom komentiral umetnost popizma, kulturo poparta oziroma novovalovskega popa, komentiral bom kolesarja Davida Byrna. Vsaka nova umetniška občutljivost prepozna v svojem času svoj kulturni domet. Tako je bilo v šestdesetih, sedemdesetih in na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja. Popizem se je izoblikoval v enem samem zamahu proti zahodni modernistično elitni, težko razumljivi umetnosti. Najenostavnejša definicija popizma je: To je umetnost oziroma kultura, ki je blizu mnogim ljudem. Popisti - popartisti so se iz skrajnega oboda nerazumljive umetnosti premaknili v polje poenostavljanja v želji, da pokažejo, da obstaja tudi drugačen, moderen kulturno-umetniški slog. Predvsem so si drugače predstavljali normalnost bivanja.

 

 

Normalnost proti nenormalnosti

 

Ne, ne mislim popustiti virusni realnosti. Zdaj že vemo, da se nam je zgodil socialni eksperiment neverjetnih razsežnosti. Če si ga niso izmislili - bi si ga morali!

 

Preskok in poziv: Usedimo se na kolo zgodovine. Poiščimo najvišjo stopnjo lepote in kritičnosti.

 

Stara pesem plesnivih prevar: Kakšen ostuden poklic ima ne-človek, da mora trgovati z orožjem, kupovati vodne topove in z njimi nesmotrno trošiti vodo. Gnus najvišje stopnje pa je, ko ne-človek trguje s človeško boleznijo. Kdo je tisti, ki se strinja s preprodajajo človeške nesreče in ji brez sramu izstavlja maržo? V resnici ne vem, ali maržo uveljavljajo ali izstavljajo ali oboje. Kako odurna je beseda - marža.

 

Beseda tedna: Kolo!

 

Besedna zveza tedna: Kolo zgodovine. 

 

Kolesarim, da vidim, pravi, David Byrne, eden najsenzibilnejših popistov, avantgardistov ameriške sedanjosti. Te dni smo vsi povabljeni na Byrnovo kolo, da s počasno vožnjo po prestolnici podpremo zdravilno moč demokracije. Da ohranimo notranji ritem polisa. Samo zato, da se sliši kolesarski demos, da se z demokratično proceduro in z demokratično voljo vseh, čisto vseh kolesarjev preusmeri čas bolezeni v čas zdravja. Vse najboljše spoznam na kolesu, pravi Byrne. V knjigi Kolesarjev dnevnik razvija mišljenje o vzorcih nižjega, višjega reda in kardinalnih nevronih. On ne vozi kolesa na športnih tekmah, ne biciklira na maratonih, ne vozi cross countrya, kaj šele po gorskih strminah. On ni bil nikdar, za razliko od mene, ekstremist, vedno je bil renesančni popist. On počasi pedali in premišljuje med urbanimi mestnimi četrtmi. Njegova kolesarska mera mu določa pogled na globalni svet. Danes zelo težko kolesari, a navkljub vsemu kolesari, da si razbistri glavo, pravi! Njegova kolesarska normalnost izraža njegovo človeško držo. Želi deliti usodo večinskega sredinskega sveta. V tem je neustavljivo privlačen, urban. Newyorški Britanec.

 

 

Kolo je idealno prevozo sredstvo

 

Kolo je Byrnov popistični pogled na svet, je njegova želja, ki ga ohranja v svetu normalnosti in istočasno z njo izkazuje svojo normalnost. V njegovi knjigi, ki je hvalnica mestu in urbanemu kolesarjenju, lahko preberemo, da je ravno kolo tisto prevozno sredstvo, s katerim najbolj učinkovito dobimo pregled nad mestom. Peš smo prepočasni, četudi temeljiti, z avtom smo hitri, a izolirani. David Byrne zaključi svojo knjigo Kolesarjev dnevnik z naslednjim odstavkom: Opazovanje in sodelovanje v mestnem življenju - celo za zadržano in pogosto sramežljivo osebo kot sem jaz - je velika radost. Biti socialno bitje - je del tega, kar pomeni biti človek.

 

Pri Byrnu gledamo individualno kolesarjenje po slučajnih poteh velemest. Skupinsko urbano kolesarjenje pa se je kot posebna praksa vzpostavilo šele v zadnjih letih, z nastopom družabnih omrežji, kot proces ozaveščanaja urbane kolesarske kulture. Kot del manifestativenga zavzemanja. 

 

Navajam: Za mesto, v katerem pešec in kolesar bivata v sožitju, v katerem vsakdo najraje s kolesom ali peš, vandra. Za mesto brez hrupnega onesnaženja, v katerem lahko človek kvalitetno biva. Za novo normalnost. Konec navedka.

 

 

Nazaj iz normalnosti v nenormalnost

 

Tako iz literature kakor iz zgodovinskih izkušenj nam je znano, da vzniknejo s pojavom družbenih kriz - krizni dobičkarji. Umetniki smo sicer dolžni poslušati Sacra Conversazione (svete pogovore), ampak tudi jeremijade tako levega kot desnega razbojnika. Ugh, kakšna brutalna dikcija zveni iz tajno posnetih pogovorov profiterjev. Ali je to tako težko razumeti: da ljudstvo krizno dobičkarstvo doživlja kot neizmerno izgubo lastne vrednosti, ko ostudenži brez sramu nabijajo z avansi in nakazili? Ali se ne da po vseh izkušnjah, ki jih ima človeštvo s krizami, ta stud vnaprej onemogočiti? Najbrž ne!

 

 

Nazaj k normalnosti

 

Vstopam v finale komentarja, ki reflektira kolo, popizem, kolo zgodovine in kolesarjenje Davida Byrna. Vse našteto izraža željo po normalnosti proti militantnosti. Kulturna skupina - kolesarji ima inventiven slog doživljanja sveta. Umetnost Davida Byrna je navkljub enostavnosti izraz kompleksne medbesedilnosti. Kolesarji se več kot dobro zavedajo, da je svet kompleksenjši od kolesarjenja.

 

 

Kolo zgodovine in kritična zgodovinska distanca:

 

Skupinsko kolesarjenje je najlepši možni odgovor na radikalno pozicijo krizne nenormalnosti. S kolesarskim kroženjem se sproža živo in vse, kar mora biti pozorno do nenormalnosti. Kolesarska kultura je drugačna od resničnosti tistih, ki jo doživljajo v terenskih vozilih. Ne vem, zakaj so mi terenska vozila odurna, a so mi. Skupinsko urbano kolesarjenje priziva s svojo avtentičnostjo lep podvig v kriznem ambientu. S skrajno preprosto popistično idejo se zoperstavlja militantnemu ambientu.

 

Vsi vemo, da se lahko kriza razvije le v eno od dveh možnih smeri: v demokratično izraženi volji ali v totalitarni hardver dominantne partije. David Byrne se je pripravljen v teh časih vsemu odpovedati, le kolesarjenju ne! Kje biva bodočnost, če ne v človeku, bi zaključil svoje predavanje prof. Mirko Zupančič.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
4
07.08.2020 06:03
Slovenci živimo v prepričanju, da so nekje v tujini stvari mnogo bolje urejene kot pri nas. Kdo med nami ni izrekel ali slišal ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
NEP Dejana Kršića: Umetnost je brezčasna, Evropa neskončna
1
11.07.2020 21:03
Kršić je nomad lepote!Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O spravi na "akademski" način: Blišč in beda kurtizanov
14
10.07.2020 23:15
Spravno dejanje, ki ga ponuja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, še najbolj spominja na demokratičnocentralistični ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
10
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj iz Italije poslal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
17
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.519
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.372
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.199
04/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.730
05/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.428
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.553
07/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 10.847
08/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.420
09/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.318
10/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 632