Komentar

Totalna medijska vojna ali kako je lažni novinarski emigrant Zgaga postal svetovno čudo

Bolj kot to, ali bomo Slovenci preživeli novi koronavirus, me skrbi, če bomo ostali normalni po vseh medijskih ofenzivah in vladnih protiofenzivah, ki jih generirajo patološka averzija do Janše, osebne zamere, ki so že prerasle v male privatne vojne, in predvsem tisti fenomenalni levičarski "self entitlement". Torej sveto prepričanje, da jim nekaj pripada, da so do nečesa upravičeni. Do oblasti kakopak. V resnici namreč ne gre za "sekret maske", ventilatorje ali nakupe nujno potrebne zaščitne opreme, ampak za eno in isto večno frustracijo tistega dela slovenske levice, ki se je radikaliziral do te mere, da zanika legitimnost političnega boja in menjavo oblasti. Zanje so na oblasti so lahko samo "naši". Če na oblasti niso "naši", potem ne bo nihče.

Ta aut-aut princip predstavlja največjo grožnjo slovenski normalnosti in političnemu pluralizmu, brez česar ni ne demokracije, ne pravne države in ne človekovih pravic. Radikalizirani levičarski aktivisti bodo morali začeti spoštovati temeljna pravila igre, ki veljajo v modernih demokracijah zahodnoevropskega tipa, sicer tvegajo neizbežni konflikt z institucijami pravne države. Zakoni namreč veljajo za vse, tudi zanje. Največja nevarnost, ki nam grozi, je ravno popolna brezbrižnost radikaliziranih aktivistov do vsega, kar stoji na poti njihovega vsemogočnega občutka, da je država njihova zasebna last in da jim pripada. Da bi razumeli, s čem imamo opravka, bo potrebno uporabiti malce psihoanalize: kjer so očetje očitno slabo opravili svoje delo, se proces edipalizacije ni zaključil, normativna integracija ni uspela. Takšni otroci bodo imeli vse življenje hude probleme z avtoriteto. V nekih manj srečnih zgodovinskih okoliščinah bi "mamini sinkoti" končali med člani terorističnih organizacij, dandanes pa so to večinoma le nevladniki, ti večni nergači in prepirljivci, ki jih država že leta in leta tiho subvencionira, da ima mir pred njimi ...

05.05.2020 23:45
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Blaž Zgaga   Deutsche Welle   Guardian   mediji   novinar   Nacional   vlada   Janez Janša   svoboda tiska   Boris Vezjak   radikalna levica   aktivisti

V Sloveniji že trideset let nimamo težav z medijsko svobodo. Prej bi rekel, da imamo težave zaradi medijske svobode.

Poleg epidemije koronavirusne bolezni (covid-19), ki je bila v Slovenijo vnešena iz tujine, poteka pri nas že več kot dva meseca avtohtona medijska vojna, o kateri imamo zaradi svojih političnih preferenc in simpatij lahko takšno ali drugačno mnenje. Vendar pa v nobenem primeru ne moremo zanikati, da gre za specifični, sui generis fenomen, značilen za Slovenijo. Zunanji opazovalci ga brez podrobne analize ne morejo razumeti, zato ni presenetljivo, da je velika večina tujih medijskih objav o slovenskem žurnalizmu, medijskem trgu oziroma domnevnih političnih pritiskih preveč površnih, vsebinsko zgrešenih in politično nekorektnih, da bi se lahko strinjali z njimi.

 

Žalostna posledica takšnih nesporazumov je tudi neslavna uvrstitev Slovenije v družbo Belorusije, Rusije, Venezuele, Irana, Zimbabveja, Ugande, Turčije, Srbije, Jordanije, Indije, Kambodže, Filipinov in Kitajske, ko gre za zatiranje medijske svobode, pritiske in celo grožnje novinarjem. Po zaslugi novinarja Blaža Zgage, za katerega večina slovenske javnosti ni čisto natančno prepričana, ali je že slišala zanj, smo kot edina članica Evropske unije končali v podobni luknji kot pred leti, ko je šlo za zloglasni indeks korupcije, ocenjevane s strani poslovnežev (Slovenija se je takrat suvereno zavihtela na prvo mesto kot najbolj skorumpirana država na svetu). Če smo takrat z lahkoto prehiteli Somalijo, Libijo, Sirijo, Afganistan in podobne dežele, ki jih po vseh kriterijih uvrščamo med najbolj nevarne in človeku neprijazne kraje na planetu, potem smo zdaj po zaslugi gospoda Zgage oziroma Deutsche Welle, ki mu je podelil nagrado za svobodo govora (Freedom of Speech Award), pristali v še eni luknji.

 

 

 

 

Novinarska črna luknja

 

Še malo, pa bomo postali nova "usrana luknja", če uporabimo primitivno izrazoslovje Donalda Trumpa. Shithole. Če koga takšne primerjave, uvrstitve, ki niso nič drugega kot navadno poniževanje, ne motijo, potem občudujem njegovo apatijo. Zdi se mi docela normalno, da človek, čigar domovino po krivici mečejo v skrajno negativni kontekst najbolj skorumpirane države na svetu oziroma dežele, kjer avtokratska oblast zatira svobodo tiska in preganja novinarje, zakriči sredi vsega tega norega obtoževanja: Dovolj! Ste čisto ponoreli?!

 

Slovenija niti slučano ni najbolj skorumpirana država na svetu. Kdor trdi kaj takšnega, je nevednež, lažnivec ali pa žrtev velike manipulacije. Toda norost s pretiravanjem, ki je na Slovenskem očitno padla na relativno plodna tla, se na tem mestu ni končala, saj je najbolj skorumpirana dežela na svetu ta teden postala tudi ena najbolj avtoritatnih in diktatorskih. O ja! Če niste vedeli: njena oblast oziroma nedemokratični, napol fašistični režim Janeza Janše zatira medije, jih preganja in grozi novinarjem, kakršen je Blaž Zgaga, ki mora zaradi nevzdržnih razmer delo iskati v tujini, saj bi mu v Sloveniji lahko stregli po življenju. Samo po zaslugi humanističnega urednika zagrebškega tednika Nacional lahko ta preganjana novinarska dušica objavlja svoje ekskluzivne prispevke o zaskrbljujočem stanju demokracije v Sloveniji, kjer si Janša poskuša z državnim udarom podrediti vso oblast, pri čemer je bila epidemija, razglašena zaradi novega koronavirusa, pravzaprav voda na njegov mlin ...

 

Težko, ampak vseeno si poskušam predstavljati zrcalno sliko: hrvaški novinar, ki se je v domovini sprl z vsemi delodajalci in ki o večini cehovskih kolegov meni, da so prodane duše, dobi zatočišče pri relativno radikalnem slovenskem tedniku. Urednik, ki (pravilno) oceni, da se bodo Slovenci radi naslajali nad "ekskluzivnimi prispevki" o mraku demokracije na Hrvaškem ter diktatorskih popadkih premierja Andreja Plenkovića, ponudi hrvaškemu novinarskemu emigrantu prostor za objavljanje, poskrbi pa tudi za to, da o tem izve še kak drug, podobno alternativno usmerjen medij ... Bralci berejo in zmajujejo z glavo, saj si niso predstavljali, da so na Hrvaškem tako strašne razmere, da tam ustaški elementi novinarje preganjajo in jim grozijo s smrtjo.

 

 

Mala privatna vojna

 

Hočem reči, da je Blaž Zgaga veliko naredil za slovensko promocijo v tujini. V banaliziranem krasnem novem svetu, kjer ni slabih novic, ampak so samo novice, sicer pa ne obstajaš, me ob tovrstnih eskapadah prevevajo mešani občutki. Včasih se spomnim na leto 2007, ko je 571 novinarjev in novinark na pobudo taistega gospoda mesto in svet obvestilo o nedopustih pritiskih na medije, vmešavanje v delo novinarjev ipd. Tudi takrat je bil tarča premier, s katerim ima Blaž Zgaga očitno res nek problem. Ni namreč potrebno biti psihoanalitik, da bi to opazili. V tem pogledu Zgago razumem. Tudi sam sem imel v preteklosti kdaj problem s kakšnim predsednikom vlade. Moram biti pošten in odkrit - da, tudi z Janšo. Pa ne le z njim, ampak tudi s Cerarjem, Ropom, Šarcem, Bratuškovo ... Kar pa je normalno, saj si kot urednik večinoma na nasprotni strani, velikokrat se s temi politiki gledaš zelo sovražno, ampak nikoli naj zamere ne bi postale osebne frustracije, ki prerastejo v malo privatno vojno.

 

 

 

 

Nekaj takšnega se je očitno zgodilo Zgagi. Nekaj takšnega bi se skoraj zgodilo meni, ko je šlo za bivšega prijatelja in premierja Mira Cerarja. V nekem trenutku se je v meni nakopičilo toliko jeze in gneva, da sem ga javno, na tviterju, med vrsticami, poslal k vragu z besedami "Naj že kdo ustreli tega Cerarja ..." Jasno, da nisem mislil dobesedno, jasno, da je šlo za metaforo, jasno, da nisem nikogar pozival k likvidaciji bivšega premierja, čeprav so mi nekateri ljubeznivi novinarski kolegi poskušali obesiti prav to. Skupaj z vsemi prijavami in ovadbami.

 

 

Osebne frustracije in javni interes

 

A pustimo to, zamere nimajo smisla. Moja poanta glede Cerarja in neprimernega odziva na nek dogodek, povezan z njim, je v tem, da v medijskem svetu ne pridemo nikamor, če novinarji svoje osebne frustracije, ki jih imajo z nekim politikom, zlorabljajo za svoje profesionalno delo - in obratno. Če pišejo o nekom izrazito negativno samo zato, ker imajo z njim osebno zamero. Če se jim to zgodi, prenehajo biti novinarji, ki delujejo v javnem interesu, in se spremenijo v brezobzirne maščevalce, ki vodijo svojo zasebno malo vojno proti ministru, premierju ali predsedniku. V nekem momentu se jim lahko zgodi, da domači medijski prostor postane premajhen za njihov kolosalni obračun z Zlom, ki ga personificira tarča njihove frustracije, zato fronto razširijo tudi na tuja bojišča. Včasih, vendar redko jim to celo uspe. Blažu Zgagi je to do neke mere že uspelo, saj je svojo zasebno vojno, svoj križarski pohod proti Antikristu Janezu prenesel na Hrvaško (Nacional), od tam v Italijo (L'Espresso) in Nemčijo (Deutsche Welle) ter celo Veliko Britanijo (The Guardian).

 

Kaj je skupno tem objavam - razen tega, da je njihov motiv ena in ista oseba? Prav The Guardian (vir) je to presenetljivo razkril v prispevku o dobrem novinarju in zlobnem premierju: enodimenzionalnost prispevka. Nobenega drugega mnenja, alternativnega pogleda (audiatur et altera pars?), zgolj in samo novinarjeve obtožbe, ki temeljijo na pričevanju mučenika Zgage in nekaj afirmativnih besedah, ki jih je izrekel dobri stari znanec Boris Vezjak. Saj bi se človek smejal, če vse skupaj vseeno ne bi bilo precej resno.

 

 

Boris Vezjak v Guardianu Janši pripisuje tudi islamofobijo, kar je nekaj novega. 

 

 

Drek v ventilatorju

 

Pranje zasebnega umazanega perila v tujih medijih, pred tujo javnostjo ne pripomore niti k ugledu glavnega protagonista niti njegove mačehovske domovine. Ali kot pravijo Američani When shit hits the fan ... Na koncu bomo Zgagin drek dobili v glavo vsi: Slovenci bomo bo še bolj eksotični v svoji notorični koruptivnosti, temu se bo zdaj pridružil še sloves naše avtoritarne dežele, kjer Orbanova marionetna vlada pritiska na medije in preganja novinarje.

 

Ljudje, ki so si medije oziroma novinarski poklic izbrali za to, da jim ne bi bilo treba plačavati terapevtom in psihanalitikom, so enako sebični in egocentrični kot vsi tisti ljubljanski "kolesarji", ki jih ne zanimajo psihosocialne in ekonomske posledice epidemije, pa čeprav že zdaj zaradi tega veliko ljudi hudo trpi (predvsem pa še bo, na žalost). Ne zanima jih porast družinskega nasilja zaradi izolacije, briga jih za vse otroke, ki ne morejo enakopravno sodelovati v procesu šolanja na daljavo, ker jim starši ne morejo kupiti računalnika ali tablice. Njih skrbi edino pravica do svobode protestiranja. Njim se zdi najpomembneje na tem svetu, da se lahko še naprej protestno in v krogih vozijo s kolesi okoli vlade in državnega zbora ter opozarjajo na to, da Janša na oblasti pomeni neizbežni somrak demokracije.

 

Seveda imajo pravico, da se vozijo s kolesi v krogih in da protestirajo. Pravico imajo igrati golf pred parlamentom. Če bi bil Zgaga gospod, bi jim prišepnil, da imajo v Sloveniji ustavno in zakonsko pravico početi vse to, kar v deželah, iz katerih prihajajo njegovi sonagrajeni kolegi, ki so zagotovo res deležni pritiskov, ustrahovanj in preganjanj, niti slučajno ni samoumevno. Povorka radikaliziranih levičarskih aktivistov z medijskim mučenikom Zgago na čelu ima v najbolj skorumpirani deželi na svetu, kjer je na oblasti avtoritarni režim, vsekakor pravico, da - tako kot vsak drug državljan, tudi Ivan GaleRihard Knafelj ali Zdravko Počivalšek - javno izraža svoje mnenje.

 

Še dobro, da se je Zgaga lagal glede stanja demokracije in medijske svobode pri nas, kajne? Kajti če se ne bi, v Ljubljani ne bi bilo nobenih protestnih kolesarskih zborovanj, instalacij pred državnim zborom in drugih protivladnih akivnosti. V Sloveniji že trideset let nimamo težav z medijsko svobodo.

 

Prej bi rekel, da imamo težave zaradi medijske svobode. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
33
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)
2
09.05.2020 23:32
Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Za zavarovanje pridobitev socializma so dovoljena vsa sredstva, tudi obrekovanje in medijske kampanje v tujini
14
09.05.2020 12:15
Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1945-2020: Nikdar več. Pomnimo. Zmagujemo.
20
05.05.2020 00:27
Obeleževanje 75. obletnice zmage v drugi svetovni vojni je v letošnjem maju pomemben mednarodni dogodek, ki naj bo globok ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
V nedeljo zaprto? Obseg nakupov ni odvisen od tega, ali so trgovine odprte dan več ali manj v tednu
8
03.05.2020 22:59
Prispevek o odpiralnem času trgovin bo naslednje leto polnoleten, saj je bil napisan in objavljen v Delu davnega leta 2003. ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 4.130
02/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.737
03/
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
Miha Burger
Ogledov: 1.674
04/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.821
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.548
06/
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
Uredništvo
Ogledov: 1.467
07/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.723
08/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.500
09/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.300
10/
"V kritičnih prvih štirinajstih dnevih sem se res skrival. Niti za eno sámo minuto nisem stopil iz stanovanja, niti da bi napolnil svojo zalogo. Prvič sem šel ven ponoči."
Uredništvo
Ogledov: 3.620