Komentar

Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)

Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke koles, če ste ga hoteli srečati v Düsseldorfu, ste ga morali poiskati v trgovini s kolesi. Vse svoje življenje je imel interes za kolo in kolesarjenje. V njem je obstajala kolesarska obsedenost. Znal je reči, da je sobotno kolesarjenje del DNK-ja ravninskih Nemcev in Nizozemcev. Kolo je bilo zanj nadčloveški stroj, ikona avantgardne umetnosti od njenega samega začetka. Kolo in kolesarjenje je bilo zanj simfonija prevozne popolnosti.

09.05.2020 23:32
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Florian Schneider-Esleben   Kraftwerk   Düsseldorf   Ralf Hutter   Organizacija   Elektrarna

Ni lepše ceste, kot je prazna avtocesta v času virusa.

Menim, da se vsi zavedamo, kaj se zgodi, ko preneha delovati gigantska elektrarna. To se je zgodilo te dni v eni od največjih v Evropi. Nastopil je totalen mrk. Zapustil nas je Florian Schneider-Esleben, osrednji operater upravljalske kabine Kraftwerk. V izteku prvega vala virusnega besnila se nam je zgodil še en zastoj. Popoln zastoj. Njegovo življenje je preminulo v časih visoke napetosti. Dokončno se je preoblikovalo v zaključeno umetniško celoto. Takšno, da jo bodo v naslednjih stoletjih brez težav predstavljali in razstavljali prihajajočim generacijam. Florian Schneider-Esleben si je izoblikoval nesmrtno umetniško biografijo.

 

Nekaj semplov biografije: Düsseldorf je zagotovo eno najpomembnejših središč evropske umetnosti. Florian Schneider-Esleben je bil že v otroštvu pod neposrednim vplivom umetniškega giganta Josepha Beuysa. Še več, kot rosno mlad glasbenik je igral prečno flavto in violino na Beuysevih performansih. Težko je bilo preseči Beuysa, a ga je presegel. Odraščal je v avantgardističnem miljeju očeta Paula, izjemnega arhitekta, ki je doma redno gostil avantgardistične umetnike tistega časa. Med tem, ko so si odrasli za mizo izmenjevali ideje o umetnosti, jih je Florian hlastno požiral. Zato je bilo tudi pričakovano, da bo mladenič usmeril svoj energetski vektor v študij umetnosti. 

 

Na tem mestu nastopi pogon turbin neverjetnih razsežnosti: S sošolcem Ralfom Hütterjem (orgle, sintesajzer) sta v času, ko sta obiskovala Visoko šolo za glasbo Robert Schumann, izoblikovala glasbeno skupino Organizacija. V njej sta preigravala ideje Karlheinza Stochausena. Visoko zastavljeno glasbeno resnost sta kontrapunktirala z elektro tolkalskimi ritmizacijami. V tako strukturirano glasbo sta uvajala linije melodičnosti. Elektronska glasba je slavje modernosti.

 

Sempli in sinti: Düsseldorf je dobil že na začetku šestdesetih let pomembno umetniško vsebino, elektro eksperimentalno sceno. Na vrhuncu hipijevsko razuzdane evforije so se na odru znašli mladeniči s konzervativno pristriženimi lasmi. S koncertnega podija so se zazrli v občinstvo z nepremičnimi obrazi avtomatonov, konstruktivističnih rabotnikov. Operirali so z močjo elektronskih sekvenc. Z odra so oddajali vse nasprotno od pričakovanega.

 

 

Elektro rabotnik I.

 

Kraftwerkovski osrednji oblikovni element je postal sempl, posnet zvočni vzorec! Proizvajali so hipnotične zvočne vzorce. Sempli so v njihovi koncertni falangi nadomestili brenkala in godala. Naj citiram mojega prijatelja Igorja Zupeta: Eno ikonično glasbilo so zamenjali z drugim ikoničnim glasbilom. Nadaljujem: Adijo kitare, pozdravljeni računalniki. Postali so neokonceptualni umetniški kolektiv rabotnikov, delavcev v umetnosti.

 

Čustveni spomin: Leta 1979 je pred menoj zazvenel ekstravagantni zvok, potencirani meta-disco, ki mu ni bilo para in se mu ni bilo mogoče na noben način upreti. Leto pred tem je bila v Idriji prelomna razstava tražaške avantgarde, ki mi je odkrila konstruktivistično stilno silo. Poleg naše TANK postave je bila vidna na razstavi še ena izjemna oseba, ki se je s svojimi oblikami podpisovala z EL (El Lisicki). Ko sem leta 1979 prvič uzrl naslovnico Jugotonove LP The Man Machine sem jo v hipu povezal z oblikovanjem EL Lisickega. Nihče drug ni mogel biti referenčni ok/vir te lepote! Ko sem poslušal LP, sem preskočil v čas neobstoječega teremin-konstruktivizma. Z elektronsko napravo so zajemali vzorce industrijskega zvoka. V tistem času je bila to najlepša možna zvočna slika Evrope.

 

Že od samega nastanka je Elektrarna proizvajala dva svetova istočasno: svet visoke umetnosti in pop/ularne kulture. Obe pa je združevala ideja Bauhausa - El Lisicky in Gropius. Kritika je fetišizirala predvsem njihovo projekcijo zahodnega sveta, oboževala je njihovo totalno neokonstruktivistično glasnost. Prav je bilo tako, ni se motila: elektrarna, delo in rabotnik. In seveda ironija ter užitek do totalitete.

 

Poslušajte glasbenika-futurista Silvia Mixa in neokonstruktiviste Karftwerke. Elektarana je demokratizirala novo resno glasbo. Na začetku svoje pojavnosti, še v časih Organizacije, je bila to še industrijska ljudska glasba. Na koncertnem odru osemdesetih let pa se je v Elektrarni začel proces cyborgizacije dogodkovnosti. Osrednjo procesualnost je vodil operater Florian Schneider-Esleben. Najprej je umrla njegova flavta.

 

Začelo se je veliko delo. Preskočimo ne nepomemben produkt Autobahn. Ta je kasneje postal strojnica Evropskega združevanja. Francija - Nemčija - Tour de France.

 

 

Elektro rabotnik II.

 

Vrhunec vseh vrhuncev: Computer World, 1981 / mojstrovina. V Kraftwerkovskih računalnikih so potekali matematični procesi. Lepota lucidnosti umetne kognicije. Matematika je skladni posnetek glasbe in ne obratno. Matematične operacije so potencirale vizijo Bauhausa. Če je bil pred drugo svetovno vojno Bauhaus totalno poražen, je po vojni prek Kraftwerka postal zmagovalen. Ne! Ni več možen nacistični resentiment, pokončan je. Upam le, da se ne motim! S pomočjo modernizma je dokončno potolčena ruralna, zdravo razumska nacistična kultura. Kraftwerkovski kanon je usmerjen iz modernizma v visoko razviti modernizem, preprosto preskočil je postmodernizem.

 

Sempl: Lepota je potreba po projekciji, če te ni, ni energije za projekcijo. Na zunaj so bili Kraftwerki monolitini, postavljeni na virusni razdalji, a znotraj gorljivi in anarhični. Še en dokaz o neokonstruktivizmu Kraftwerke: Mi smo oddajnik; Florjan Schneider-Esleben: Jaz sem antena, Srečko Kosovel. Umetnost je ljubezen do neskončne vrednosti.

 

Njihovi humanoidi, avtoportretni roboti so ovekovečili čas s svojo kolektivno brezčasnostjo. Kraftwerke je energetska geometričnost in simetrija, polna operativnih postopkov, je fetišizacija tehnoloških vmesnikov. Kraftwerk je odgovorna sistematika, kibernetska simbioza s strojno logiko. Stroji igrajo za nas tehno bravure.

 

In zdaj stran od kolektivne operacije, stran od operaterstva k indiviudalni obsesiji Floriana Schneiderja-Eslebena, h kolesarjenju: Poglejmo v umirjeno minimalnost, ki je obraz sodobne glasbe. Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke koles, če ste ga hoteli srečati v Düsseldorfu, ste ga morali poiskati v trgovini s kolesi. Vse svoje življenje je imel interes za kolo in kolesarjenje. V njem je obstajala kolesarska obsedenost. Znal je reči, da je sobotno kolesarjenje del DNK-ja ravninskih Nemcev in Nizozemcev. Kolo je bilo zanj nadčloveški stroj, ikona avantgardne umetnosti od njenega samega začetka. Kolo in kolesarjenje je bilo zanj simfonija prevozne popolnosti. V Florianu Schneider-Eslebenu je bila naseljena pojmovna komplesknost in zgoščenost, ki jo je odreševal s kolesarsko poglobljenostjo.

 

Ni lepše ceste, kot je prazna avtocesta v času virusa.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
Za zavarovanje pridobitev socializma so dovoljena vsa sredstva, tudi obrekovanje in medijske kampanje v tujini
14
09.05.2020 12:15
Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Totalna medijska vojna ali kako je lažni novinarski emigrant Zgaga postal svetovno čudo
33
05.05.2020 23:45
Bolj kot to, ali bomo Slovenci preživeli novi koronavirus, me skrbi, če bomo ostali normalni po vseh medijskih ofenzivah in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1945-2020: Nikdar več. Pomnimo. Zmagujemo.
20
05.05.2020 00:27
Obeleževanje 75. obletnice zmage v drugi svetovni vojni je v letošnjem maju pomemben mednarodni dogodek, ki naj bo globok ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
V nedeljo zaprto? Obseg nakupov ni odvisen od tega, ali so trgovine odprte dan več ali manj v tednu
8
03.05.2020 22:59
Prispevek o odpiralnem času trgovin bo naslednje leto polnoleten, saj je bil napisan in objavljen v Delu davnega leta 2003. ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 4.100
02/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.733
03/
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
Miha Burger
Ogledov: 1.673
04/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.817
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.538
06/
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
Uredništvo
Ogledov: 1.460
07/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.719
08/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.496
09/
"V kritičnih prvih štirinajstih dnevih sem se res skrival. Niti za eno sámo minuto nisem stopil iz stanovanja, niti da bi napolnil svojo zalogo. Prvič sem šel ven ponoči."
Uredništvo
Ogledov: 3.619
10/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.298