Opazili smo

Prvi dan šole in vrtca: Večina staršev verjame, da so nova pravila v osnovnih šolah in vrtcih pretirana!

Včeraj ni bil 1. september, pa vendar je bil na nek način spet začetek šolskega leta. Občutki so bili skoraj podobni, vendar za marsikoga niso bili vzhičeni ali lepi, pač pa predvsem napeti, prestrašeni. Ne govorim toliko o otrocih, ampak o težkih občutjih, s katerimi so se morali soočiti starši otrok, učitelji in strokovni delavci. Slednji zato, ker so priporočila slovenske vlade stroga in striktna, starše pa na drugi strani upravičeno skrbi, da so ta priporočila in navodila za njihove otroke morda celo škodljiva.

19.05.2020 10:05
Ključne besede:   osnovne šole   vrtci   starši   otroci   koronavirus   maske   teorija navezanosti

Foto: Facebook

Zakaj morajo največ pravil spoštovati šolarji, ki imajo z virusom do zdaj po statistikah najmanj težav?

Novi koronavirus je dodobra pretresel svet in našo državo, ki ga sicer uradno že nekaj dni ne prepoznava več kot problem. Epidemije v Sloveniji namreč formalno ni več, vlada jo je "odpravila", toda posledice ostajajo. Te bi enako čutili tudi, če bi vladala leva vlada, če bi virus zamejevali že prej, ali pa če bi se ukrepom izognili. Kadar je človeštvo pod vplivom nečesa, kar je svetovnih razsežnosti, posledice čutimo prav vsi. To se je v času izolacije zelo konkretno odražalo na socialnih omrežjih; bolj intenzivno kot kdaj koli prej. Kot gobe so nastajale nove skupine, nekatere od njih imajo danes celo politični predznak. V njih so se v zadnjih dveh mesecih ljudje prepirali in dokazovali svoje mnenje s številnimi objavami in iskanji dokazov za svoje prepričanje. Kot da pri nas ni dovolj že politična razdeljenost, se je pojavila razdeljenost tudi v mnenjih glede virusa (ki vsaj sprva ni korelirala s politično polarizacijo). Še danes lahko opazimo, da nekateri ljudje ne verjamejo ničesar in nikomur več, medtem ko drugi nekritično sprejemajo čisto vse. Toda vsi so si v nečem enotni.

 

Ko nanese beseda na starševstvo, vzgojo in izobraževanje, navadno nismo istih misli. Marsikdaj povsem napačno razumemo drug drugega in različne pristope v starševstvu. Toda v teh izjemnih okoliščinah, napetosti in različnih mnenjih in odlokih, se je zgodil določen premik. Oglasili so se pravniki, pedagogi in klinični psihologi, ki javno spodbujajo in opozarjajo, da trenutno stanje morda ni najboljše. Ne glede na to, ali v virus verjamejo ali ne, ne glede na to, če zaupajo vladi ali ne … Slovenci verjamejo, da so trenutna pravila v šolstvu in predšolski vzgoji pretirana. Če smo tako drzni in prvi na svetu razglasimo konec epidemije, če za rast gospodarstva pospešeno odpiramo vse zaprto, potem bi bilo logično, da bodo odgovorni sposobni enakega razumevanja, ko gre za šolstvo. In da trenutna pravila niso najboljša možna. Predvsem so starši šokirani nad dejstvom takšnega nesorazmerja. Pravijo, da bi razumeli vse ukrepe, če bi veljali za vse. Odpirajo se kinodvorane, lokali in restavracije. Kot da bi na eni strani spustili pravila za vse, razen za otroke.

 

Zakaj morajo največ pravil spoštovati šolarji, ki imajo z virusom do zdaj po statistikah najmanj težav?

 

Slovenci verjamejo, da so trenutna pravila v šolstvu in predšolski vzgoji pretirana.

 

Starši bi razumeli ukrepe, če bi bili sorazmerni za vse. Starši hočejo več razuma, razumevanja, logike, potrpežljivosti, sočutnosti in prilagodljivosti. Ne gre za disciplino in red, ne gre za permisivnost ali ujčkanje otrok. Gre le za to, da v 21. stoletju vemo, da so interakcija, socializacija, predvsem pa bližina nujni pogoji za človekov osebni razvoj. Dojenčki brez odrasle osebe ne preživijo. Otroci pa ne preživijo brez čustvenega stika. To so dokazali v primeru t.i. romunskih sirot (otroci, ki so zaradi nezaželenih nosečnosti ali nezmožnosti skrbi za otroke v času prepovedi splava in kontracepcije pod dikaturo Nikolaja Ceausescuja ostali v romunskih sirotišnicah, kjer niso imeli bližine odraslih in se zato niso razvijali, kot bi se sicer. Pozneje, ko so nekatere dojenčke le namestili v nadomestne družine, so posledice odsotnosti ostale v vedenju, razvojnih motnjah in celo v prostornini določenih delov možganov). Ta analogija je potrebna, da bi razumeli pomen bližine in povezanosti med majhnimi otroki in starši.

 

Na socialnih omrežjih je zapovedano nošenje mask marsikoga spomnilo na eksperiment, ki je v psihološki stroki poznan pod izrazom still face. Gre za eksperiment, ki ga je izvedel dr. Edward Tronick: znanstveniki so opazovali interakcijo med staršem in otrokom po tem, ko starš zamrzne svoj obraz. Opozorili so, da težava nastane takrat, kadar starš ne najde ponovne povezanosti in otrok shrani ta zamrznjen obraz. Eksperiment opozarja na pomembnost tega, da mora starš vedno znova priti nazaj in pomiriti otroka.

 

Omenjene primerjave so starše te dni plašile in spravljale v dodatno stisko. Nekateri starši so uporabljali zelo močne besede, kot da peljejo otroke v zapor ali koncentracijsko taborišče. Starši so se upravičeno bali za svoje otroke, nekateri so svoje strahove doživljali globoko. Morda jih je vse skupaj spomnilo na lastne težke izkušnje iz preteklosti, ko so se počutili sami, izolirani, brez tolažbe. Starši so nujno potrebovali tolažbo in jo potrebujejo še danes. Stiska otrok se s stisko staršev namreč le še poveča, zato je pomembno, da kot družba starše nenehno opogumljamo, ne kritiziramo njihovih strahov in jim namesto tega raje pokažemo, da imajo vedno starševsko (super)moč, hkrati pa tudi možnost, da svojega otroka zavarujejo, če bi čutili, da so stvari ušle izpod nadzora. Starši v resnici želijo vedeti le eno: da bodo njihovi otroci potolaženi, da ne bodo prepuščeni sami sebi. Težko je bilo tudi tistim vzgojiteljicam (vzgojiteljem) in učiteljicam (učiteljem), katerih ravnatelji so zavzeli stroga in toga pravila.

 

Stiska otrok se s stisko staršev le še poveča.

 

Kako pa je bilo na prvi dan otrokom? Podatki so nastali na podlagi včerajšnje hitre Facebookove analize, ki je z raziskavo dosegla 21.000 staršev, od tega jih je četrtina izražala svoja mnenja in všečke. Iz raziskave se da razbrati naslednje:

 

1. da je delo v vrtcih večinoma potekalo nemoteno, kot da ni ukrepov (le da so starši oddajali otroke v maskah);

 

2. da je skoraj polovica otrok prve triade OŠ pred vstopom ali ob vstopu izražala strahove ali žalost, toda veliko večino so učitelji uspeli potolažiti;

 

3. da se je večina otrok pomirila in sprejela nove razmere - tudi za ceno omejenega druženja z vrstniki;

 

4. da so bii starši in otroci v večini pomirjeni, ko so videli človeškost strokovnih delavcev;

 

5. da se večina staršev in strokovnih delavcev ne strinja s priporočili vlade.

 

 

Najpomembnejši del raziskave, ki ga je moč razbrati, je ta, da so bili otroci po celem dnevu veseli in nasmejani. Četudi so bili dan prej vznemirjeni in so jih morali starši tolažiti, so kljub temu v veliki večini preživeli lep dan. Tega ne gre pripisati strogim pravilom, pač pa sočutnim, ljubečim, toplim vzgojiteljem in vzgojiteljicam ter učiteljem in učiteljicam. Tistim, ki so pravila in priporočila vlade ignorirali in z otroki vseeno vzpostavili človeški stik. In tistim, ki so dali duška svoji kreativnosti in za otroke naredili npr. raketo, s katero so "potovali" v vesolje, seveda na varni razdalji. Strokovni pedagoški delavci so tisti, ki so naredili otrokom lep povratek nazaj v šole (vrtce), doma pa so še drug del mozaika sestavili starši. Zmagovalci prvega dne so vsi tisti, ki so se trudili narediti dan za otroke lepši, mirnejši in prijeten. Njim pripada v imenu otrok posebna zahvala in vrednotenje, da so izjemno pomembni v očeh otroka.

 

 

Družbena omrežja v teh dneh pregorevajo od različnih občutij staršev zaradi odprtja vrtcev in šol.

 

 

Toda bili so omenjeni tudi otroci, ki so bili po besedah staršev apatični, zbegani, utrujeni od istih navodil razdalje in razkuževanja, nekateri so zaradi težkega procesa celo zadrževali lulanje. Nekateri so bili malo žalostni, ker je toliko sprememb, ali ker niso imeli več cele iste skupine, spet drugi otroci pa so stisko izražali že dneve prej, ko so veliko prejokali ali se ponoči zbujali. Ob novih pravilih so bili otroci zmedeni, ker niso vedeli, kako naj se obnašajo. Pri večini se je stanje izboljšalo po stiku z učiteljico ali starši. V takih težkih primerih staršem svetujemo, da z otrokovimi občutki zdržijo, jih ne ukinjajo ali kritizirajo, ampak pustijo čutiti, jih ubesedijo in na koncu tudi potolažijo. Kljub temu, da starši in pedagogi vse to znajo, bi bilo smotrno razmisliti, kako lahko ta čas sproščanja ukrepov tudi formalno naredimo lepši za vse.

 

Poleg starševskih skrbi ostaja precej ukrepov problematičnih z vidika stroke. Najbolj ranljive skupine so tisti otroci, ki so ostali še doma in so morda prepuščeni sami sebi, kot tudi vsi tisti malčki, ki šee niso bili v vrtcu. Država je pustila na cedilu tudi vse malčki, ki gredo prvič v vrtec, saj jim postopno uvajanje ne pripada. Starše to spravlja v zelo težak, skorajda nerešljiv položaj, saj jim je sporočeno, naj otroka ali ne uvajajo, ali pa ga že prvi dan pustijo samega vzgojiteljici. Nekaterim mamam delodajalci ne odobrijo dopusta zaradi preteklih izrednih razmer. Otroka torej morajo oddati - in to otroku povsem neznani osebi. Psihologi bodo razumeli stavek, da se ob takšnem ravnanju verjetno v grobu obrača John Bowlby, psiholog, psihiater in psihoanalitik, ki je oče teorije navezanosti. S svojimi raziskavami je namreč opazil in dokazal, da je takšno ravnanje z otroki (več ur brez slehernega stika s staršem) zanje škodljivo in da pušča dolgotrajne posledice. Ta del je vladne regulative je potreben takojšnje in korenite spremembe.

 

 

So avtorji "priporočil" ob ponovnem odprtju šol in vrtcev pomislili na teorijo navezanosti?

 


Vrtci so se na srečo izognili maskam, za katero vse več strokovnjakov tako ali tako opozarja, da so lahko problematične že zaradi tega, ker se jih pogosto nenehno dotikamo - in pri otrokih se to še kako rado zgodi! Maske so še vedno obvezne pri prevozu do šole. Ponekod ob ločevanju otrok niso pomislili na skupno druženje tistih, ki so bolj senzibilni in rabijo več podpore. Tako so nekateri ostali brez družbe, drugi pa ostali celo doma. Ali je bila ponovno odprtje šol sploh dobra izbira glede na to, da so počitnice že blizu?

 

V čem je pravzaprav težava vladnih ukrepov oziroma priporočil? V tem, da so si odgovorni s takim dejanjem (izdaje zgolj priporočil) oprali roke. Priporočilo lahko pomeni tudi to, da odgovorni niso pripravljeni sprejeti polne odgovornosti za dolgoročne posledice tovrstnih ukrepov. V situaciji, ko vlada išče manjše zlo, bi zares pomagalo ravno to, da stvari povejo direktno: Da idealnih rešitev ni, da izbirajo po svojih možnostih, da izbirajo manjše zlo. Če je bil njihov namen povedati, da so priporočila zgolj zato, ker čutijo, da jih morajo dati, niso pa zares pomembna, potem bi bilo morda boljše razmisliti o direktnejši komunikaciji in sproščanju takšnih priporočil. Če pa odgovorni resno verjamejo, da je tak način, ki del otrok spravlja v stisko, dober, pa bi morda veljalo razmisliti o tem, ali je je sproščanje ukrepov res dovolj sorazmerno za vse.

 

KATJA KNEZ STEINBUCH

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Zdravstveno osebje na oddih v hotel Kempinski
3
27.05.2020 06:00
MK Group, ki je v lasti srbskega poslovnežaMiodraga Kostića, 450 zdravnikom in zaposlenim v zdravstvu iz jadranske regije v ... Več.
Piše: Uredništvo
Gostujoče pero: O soodvisnosti neodvisnih narodov
2
26.05.2020 09:00
Praznovanje nenavadnega dneva neodvisnosti svoje države sredi pandemije vas prisili, da se osredotočite na pridobljene izkušnje ... Več.
Piše: Irakli Koplatadze
Ko zaščitne maske v Tarči komentira direktorica podjetja, ki je posel izgubilo ...
7
15.05.2020 10:51
RTV Slovenija in vlada sta očitno sredi srdite vojne. Ena izmed front so tudi zaščitne maske, kjer si je nacionalka sinoči v ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Slovensko pismo (Petru Limbourgu, generalnemu direktorju Deutsche Welle)
29
15.05.2020 00:45
Mi, podpisniki tega pisma, smo preprosto zavezani iztočnici, objavljeni na naslovni strani ene od nedavnih številk nemškega ... Več.
Piše: Uredništvo
V naših bolnišnicah je 50 smrtno nevarnih pulmonarnih ventilatorjev, ki jih je dobavilo kitajsko Gorenje!
7
03.05.2020 21:41
Razprava o pulmonarnih ventilatorjih, ki je vrhunec dosegla s pomočjo dveh Tarč na Televiziji Slovenija, se je sprevrgla v ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Afera maske: Težko inštitucija, ki skrbi za pšenico in zaloge sladkorja, nabavlja zdravstveno opremo
9
24.04.2020 10:58
Kaj potres, Slovenijo tresejo maske! Vsekakor je treba ekipi Tarče iskreno čestitati. Izjemno novinarsko delo. Poklon novinarki ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Rešitev Evropske unije niso evroobveznice, pač pa t.i. sterilizacija javnega dolga
4
20.04.2020 06:00
Ideja o evropskih obveznicah, ki jo podpira tudi Slovenija, je za nas ta hip resda mamljiva, vendar jo vodilna članica EU nikoli ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Huawei pomaga: 30.000 mask in 100 tablic za šolarje
0
16.04.2020 21:33
Kitajski tehnološki velikan, ki posluje tudi v Sloveniji, je naši državi priskočil na pomoč v boju proti epidemiji koronavirusa ... Več.
Piše: Uredništvo
Mediji in politika: Menjave urednikov niso rešitev, zamenjati je treba sistem
7
06.04.2020 07:00
Sedanja vlada ima enkratno priložnost, da spremeni financiranje RTV Slovenija. Naj ta obvezni medijski davek, ki se danes ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Kako premagati krizo in preživeti (Strategija za ponoven zagon in razvoj države)
2
21.03.2020 21:45
Soočenje z največjim izzivom v novejši zgodovini človeštva doslej zahteva out-of-the-box razmišljanje in inovativne ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Zdravniški apel: "Če takoj ne ukrepamo, se bo okužba eksponentno razširila, padel bo sekundar in terciar!"
3
19.03.2020 15:19
Specialist družinske medicine Primož Kus opozarja, da mnogi pacienti kažejo simptome koronavirusa in bi morali nujno ostati ... Več.
Piše: Uredništvo
Geopolitične posledice koronavirusa: Kako je Trump pustil Evropo na cedilu
4
17.03.2020 23:20
Če smo pred meseci, ko se je koronavirus pojavil na Kitajskem, zamahovali z roko, sedaj večina priznavamo, da nam je življenje ... Več.
Piše: Božo Cerar
Požar plačal Trumpovemu tastu 8.000 evrov
5
05.03.2020 13:39
Bojan Požar je storil kaznivo dejanje žaljive obdolžitve, v postopku dokazano, da Viktor Knavs ni bil v zaporu, je sporočila ... Več.
Piše: Uredništvo
Pro et Contra: "Zdaj smo, kjer smo. Globoko na dnu, ampak nikar ne mislimo, da nižje ne gre."
18
03.03.2020 21:36
Janševa strankaSDSje brez dvoma izvoljena stranka, ki po zadnjih volitvah ni uspela sestavit koalicije, vendar pa stranka SMC z ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Bljak, pa takšna kultura! Slavko Pregl očetovsko rešil direktorico JAK
0
27.02.2020 06:00
Na Javni agenciji za knjigo (JAK) bi morali na seji sveta razrešiti direktorico Renato Zamido, a jo je v zadnjem hipu rešil ... Več.
Piše: Uredništvo
Covid-19 med nami: Brez panike? Ampak panika je že ... tu!
3
23.02.2020 22:40
Ko nas vlada, ki ji nihče več ne zaupa, še manj pa verjame, poskuša pomiriti, češ da glede koronavirusa (Covid-19) ni razlogov ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus, 20. februar 2020
0
20.02.2020 21:22
Piše: Uredništvo
Črnčec na Facebooku o "janševističnem totalitarizmu"
13
19.02.2020 12:11
Damir Črnčec, državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade v odstopu, je kar na svojem Facebook profilu ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali Miodraga Kostića zanima marina v starem tržaškem pristanišču?
1
12.02.2020 22:35
Znani srbski vlagatelj, podjetnik in milionar Miodrag Kostić, čigar AIK banka je lastnica Gorenjske banke, pred MK Group pa je ... Več.
Piše: Uredništvo
Recosi, socialno podjetje: Odsluženo računalniško opremo, ki bi sicer pristala na odpadu, obnovijo in ceneje prodajo naprej
1
16.12.2019 15:00
Obnovili so že več kot 150.000 kosov računalniške in druge opreme, prihranili več kot 21 milijonov kilogramov ogljikovega ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 4.124
02/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.736
03/
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
Miha Burger
Ogledov: 1.674
04/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.821
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.546
06/
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
Uredništvo
Ogledov: 1.466
07/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.721
08/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.499
09/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.299
10/
"V kritičnih prvih štirinajstih dnevih sem se res skrival. Niti za eno sámo minuto nisem stopil iz stanovanja, niti da bi napolnil svojo zalogo. Prvič sem šel ven ponoči."
Uredništvo
Ogledov: 3.620