Komentar

Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose

COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. Za koronavirus pravijo, da predstavlja največji pretres, ki ga je mednarodna skupnost doživela po II. svetovni vojni. Posledično naj bi šlo tudi za največjo ekonomsko krizo po Veliki depresiji. Ko se sprašujemo, ali se bo naše vsakdanje življenje kdaj povsem vrnilo v stare tirnice, se podobno vprašanje zastavlja, kako bo z odnosi v mednarodni skupnosti po tej krizi. Kakšne bodo dolgoročne posledice tega zgodovinskega dogodka, strateškega šoka bo pokazal čas, že sedaj pa so vidni nekateri obrisi in tudi možne nekatere ugotovitve.

25.05.2020 01:13
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Covid-19   multilateralizem   OZN   ZDA   Kitajska   Rusija   pandemija   mednarodni odnosi   Evropska unija   Joseph S. Nye   Bill Gates

Kriza je pokazala, da se multilateralizem dejansko nahaja v krizi. Mednarodne organizacije so bile pasivne ali pa so igrale bolj stransko vlogo.

V času krize je prišla do polnega izraza nacionalna (vestfalska) država in njeni atributi kot so suverenost, ozemlje, meje. Vsaj v prvih tednih krize se je vsaka država zanašala predvsem nase, se zaprla v svoje meje in v tem okviru sprejemala ukrepe. Okrepil se je nacionalizem, protekcionizem oziroma suverenizem. V ospredju je bila bilateralna diplomacija (dogovarjanje o dobavi medicinske opreme, o poteku tovornega prometa, o vračanju domov državljanov, o režimu na meji itd.). Bilo je očitno, da bo nacionalna država še dolgo osrednji mednarodni akter. 

 

Kriza je na drugi strani pokazala, da se multilateralizem dejansko nahaja v krizi. Mednarodne organizacije so bile pasivne ali pa so igrale bolj stransko vlogo. Zatajili sta dve najbolj poklicani - OZN in Svetovna zdravstvena organizacija. Ob globalni zdravstveni in ekonomski krizi in dejstvu, da je zdravstvena varnost postala izredno važna komponenta celotne varnosti, Varnostni svet OZN tudi po petih mesecih ni bil sposoben sprejeti enega samega besedila, resolucije na to temo. Marsikdaj protislovno ukrepanje Svetovne zdravstvene organizacije so dogodki prehitevali. Bolje so odreagirale mednarodne finančne organizacije (Mednarodni denarni sklad in Evropska centralna banka).

 

 

Odnosi med velikimi (silami)

 

Velike sile so v tekmi, ki zadnja leta poudarjeno poteka med njimi, skušale izrabiti tudi izbruh COVID-19. To še posebej velja za Kitajsko in Rusijo (dokler ni virus pokazal zobe tudi njej) ter ZDA. Neustrezen odziv Združenih držav na pandemijo in njihovo nepripravljenost, da še naprej igrajo vlogo globalnega vodje, sta prvi dve skušali izkoristiti, da okrepita svoj vpliv in da mednarodni red oblikujeta po svojem okusu. Pri tem je bila še posebej aktivna Kitajska, ki se je predstavljala kot zanesljiv in dobronameren partner. Velja spomniti na njeno "diplomacijo mask".

 

Bilo je tudi očitno, da Evropa vse bolj postaja območje oziroma objekt tekmovanja velikih, podobno tudi Afrika. Nestabilnost v svetu je tako večja. Velja pa, da nobena od velesil zaenkrat ni pridobila kakšne odločilne prednosti. ZDA ostajajo kljub upadu svoje moči najmočnejše. Kitajska, katere katastrofalno ravnanje v prvih tednih po izbruhu virusa na njenih tleh ni utonilo v pozabo, jih še nekaj časa ne bo sposobna nadomestiti. Kitajski (avtokratski) model vladanja, se pravi enopartijski sistem in državno vodena ekonomija, tudi še ni deležen kakšne velike hvale.

 

To se lahko spremeni. Odvisno od tega, ali bo Kitajska pokazala razumevanje za težave jemalcev njenih posojil v okviru Pobude pasu in ceste. Že sedaj je moč opaziti določeno dovzetnost za kitajski model v tretjem svetu. Odvisno tudi od naraščanja števila obolelih in umrlih v ZDA oziroma, če se bo izkazalo, da je bila Kitajska v soočanju z virusom učinkovitejša. Še posebej, če se bo prva tudi gospodarsko opomogla. Rusiji na drugi strani kaže, da jo bo kriza ošibila (veliko število obolelih, padec cene nafte, padec življenjskega standarda). Moč v mednarodni skupnosti je za razliko od desetletja, dveh nazaj danes bolj razpršena. Spet govorimo o večpolarnosti. Vse glasnejše pa so napovedi, tudi zaradi dogajanja po izbruhu virusa, o novi bipolarnosti, se pravi zaostritvi na relaciji Kitajska, Rusija - ZDA, zahodne demokracije.

 

Potrdila se je redefinicija pojma varnosti. Pri nacionalni varnosti so poleg trde, vojaške varnosti pomembne tudi zdravstvena, prehranska, okoljska itd. komponente.

 

 

Evropa in Amerika

 

V ZDA, ki so izbruh virusa, kot rečeno, sprva podcenjevale in se tudi niso postavile na čelo globalnega soočenja z njim, je zaradi COVID-19 umrlo že skoraj sto tisoč ljudi. To je krepko več, kot so znašale izgube ZDA v vojnah v Vietnamu, Afganistanu in Iraku skupaj. Vpliv ZDA v svetu oziroma njena mehka moč se tudi zaradi tega zmanjšujeta. Njihovi odnosi s Kitajsko so se dodatno zaostrili. Spomnimo se medsebojnega obtoževanja, kdo je odgovoren za izbruh virusa. Povečala se je možnost oboroženih incidentov v vodah Pacifika. Ne preveč dobri odnosi ZDA z Evropo, EU so se s krizo še poslabšali - namesto da bi obe strani Atlantika skupaj iskali pot iz nje.

 

Do izraza so sprva prišli skrb zgolj zase, nezaupanje do Bruslja in stara nasprotja med članicami. Še enkrat se je pokazalo, da ima EU težave, ko ne sije sonce. S potekom krize pa je EU vendarle začela kazati svojo dodatno vrednost in solidarnost. Med iskanji skupnih rešitev velja omeniti odločitve, katerih namen je oživitev gospodarstva  v državah članicah in pobudo Globalni odziv na korona virus, kjer skuša skupaj s partnerji zagotoviti zadostna sredstva za razvoj cepiva. Pomoč je obljubila tudi državam Zahodnega Balkana, svojim prihodnjim članicam. Bilo pa je vendarle še enkrat očitno, da so reforme v EU nujne in da je potreben nov dogovor, kako naprej. 

 

Kriza je dodatno pokazala tudi na manj svetle plati globalizacije. V prihodnje bo ta očitno nekoliko omejena, tudi iz razlogov nacionalne varnosti. Odvisnost od nabav medicinske opreme, hrane iz tujine itd. bo manjša. Enako odvisnost od marsikdaj edinega dobavitelja - Kitajske. Tehnološki napredek (avtomatizacija) in oziri varstva okolja bodo dodatno pripomogli k tej omejeni globalizaciji.

 

 

Mednarodni liberalni red

 

Internet se je dokončno dokazal kot primarni medij ne le za nekaj, ampak za vse ljudi, za ves svet. Moč Googla, Appla in drugih internetnih velikanov se je okrepila. Z upadom moči ZDA, krhanjem njenih čezatlantskih odnosov oziroma odnosov z azijskimi zavezniki, porastom moči Kitajske in z vse bolj samozavestno Rusijo, je slabel tudi mednarodni red, vzpostavljen po II. svetovni vojni. Se pravi ne samo zaradi vse večjega rivalstva med sistemskimi tekmeci, ampak tudi zaradi nesporazumov in slabih odnosov med dolgoletnimi zahodnimi zavezniki. Kriza je temu dala določen pospešek. Veliko število umrlih zaradi COVID-19 v vodilnih demokratičnih državah je zmanjšalo ugled liberalne demokracije, njene učinkovitosti  in liberalnega mednarodnega reda. 

 

Kriza COVID-19 je jasno pokazala, da se je s tovrstnimi problemi (pa klimatskimi spremembami in širjenjem nuklearnega orožja) moč uspešno soočiti le s skupnimi napori, z večjim sodelovanjem. Odvisni smo drug od drugega. Poti naprej torej ne gre iskati ne v America first ne v China first pristopih. V ospredje mora spet priti multilateralna diplomacija. Lahko, da se bo treba zaradi virusa dokopati do novih tehnik tovrstne diplomacije.

 

Po mnenju Josepha S. Nya (znanega političnega znanstvenika) si ZDA še lahko v veliki meri ohranijo (povrnejo) svoj prednostni položaj, če spremenijo svojo politiko do multilateralizma, mednarodnih organizacij in do zaveznikov (gre vendarle za delitev vrednot) in do odprtih meja. 

 

Kriza je dejansko priložnost, da se mednarodni liberalni red, vzpostavljen po II. svetovni vojni, ne odpravi, ampak prenovi. ZDA bi se morale postaviti na čelo teh naporov skupaj s podobno mislečimi demokratičnimi državami. EU bi morala pri tem igrati pomembno vlogo. Mednarodne organizacije je potrebno posodobiti, jih napraviti učinkovitejše, ne pa opuščati oziroma zapuščati. To seveda ne bi bil Pax Americana, kot smo ga bili navajeni v 20. stoletju. V njem bi svoje mesto morala najti tudi Kitajska. Sodelovanje ZDA in Kitajske je tu pravzaprav kritične narave.

 

Bill Gates je pred tedni izjavil, da če so se po II. svetovni vojni oblikovale ustanove (OZN), da se preprečijo novi konflikti, se bodo po COVID -19 morale oblikovale ustanove, mehanizmi, ki naj bi preprečevali tudi nove pandemije. Pravzaprav bi to morala biti ureditev, ki bi preprečevala tako nove pandemije kot nove konflikte. Ureditev, ki bi zagotavljala našo varnost v najširšem pomenu, naš nadaljnji gospodarski razvoj in ohranila najpomembnejše demokratične pridobitve, da se naš način življenja ne bi spremenil preveč.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.489
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.956
03/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.272
04/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.594
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.562
06/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.288
07/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.455
08/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.944
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.135
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 939