Opazili smo

Gostujoče pero: O soodvisnosti neodvisnih narodov

Praznovanje nenavadnega dneva neodvisnosti svoje države sredi pandemije vas prisili, da se osredotočite na pridobljene izkušnje in načine varnejšega razvoja v prihodnosti. Zame je bilo eno od glavnih spoznanj ob pandemiji COVID-19 staro, že nekoliko pozabljeno načelo: Kako medsebojno odvisni so vsi ti neodvisni narodi! 

 

26.05.2020 09:00
Ključne besede:   Irakli Koplatadze   Gruzija   Slovenija   turizem   covid-19   Tbilisi   Rusija  

Trenutne razmere nam omogočajo, da bo Gruzija ena prvih držav, ki bodo ponovno odprle svoje meje za turizem.

Naša prva očitna reakcija na pandemijo je bila zaustavitev javnega življenja in samoizolacija, ne samo na individualni ravni temveč tudi na državni. Zapiranje meja, letališč, prevozov, opustitev mednarodnih potovanj ... Več soodvisnosti je pomenilo večje tveganje za nadaljne širjenje virusa. Po drugi strani pa se zavedamo kako zelo odvisni smo drug od drugega v pozitivnem smislu, ter kako zelo potrebujemo drug drugega za izmenjavo izkušenj, za mobilizacijo intelektualnih in finančnih virov, da bi lahko premagali našega nevidnega sovražnika, kot tudi gospodarsko krizo brez primere, še posebej na področju turizma, ki je bilo v pandemiji najbolj prizadeto.

 

V veliko čast mi je bilo, da sem pred kratkim skupaj s kolegi veleposlaniki nagovoril slovenske zdravnike, zdravstveno osebje in vse strokovnjake, ki se borijo proti epidemiji, in seveda tudi slovensko vlado, ki se je zelo trudila, da bi prepečila širitev virusa v državi. Danes imamo tako v Sloveniji kot v Gruziji zelo dobro statistiko COVID-19. V Gruziji se je do sedaj okužilo samo 723 ljudi, 12 jih je umrlo. Poleg podobnih izzivov pa nam je pandemija ponudila edinstveno priložnost za iskanje novih opcij, kar je že naslednja lekcija. Trenutne razmere nam omogočajo, da bomo ena prvih držav, ki bodo ponovno odprle svoje meje za turizem. Od 15. junija bo Gruzija obnovila domači turizem, s 1. julijem pa bodo kopenske in zračne meje ponovno odprte v skladu z načelom varnega koridorja. Vsi ti izzivi so bili tudi glavna tema plodnega telefonskega pogovora, ki sta ga pred dnevi imela oba naša predsednika, Borut Pahor in Salome Zurabishvili.

 

26. maja 1918 je Gruzija razglasila neodvisnost, ki ji je sledila okupacija Sovjetske zveze leta 1921. Gruzija je 9. aprila 1991, ob drugi obletnici pokola v Tbilisiju, na podlagi rezultata referenduma, razglasila obnovo svoje neodvisnosti. Od takrat praznujemo 26. maj kot dan neodvisnosti. Diplomatski odnosi med državama so bili vzpostavljeni 18. januarja 1993, manj kot dve leti po osamosvojitvi obeh držav (Gruzija od Sovjetske zveze, Slovenija od Jugoslavije).

 

Slovenija je ves čas dosledno podpirala ozemeljsko celovitost Gruzije ob ruski okupaciji Abhazije in regije Tskhinvali (Južna Osetija). Gruzijci se bodo vedno spominjali besed takratnega in sedanjega predsednika vlade Janeza Janše po rusko-gruzijski vojni leta 2008: "Združeni smo v potrebi po miru, stabilnosti, ozemeljski celovitosti v Gruziji in širši regiji in da regiji damo evropsko perspektivo." Slovenija je bila ena od številnih držav, ki je takrat Rusijo pozvala naj upošteva premirje in umakne svoje vojaške čete iz Abhazije in regije Tskhinvali.

 

Leta 2015 je Slovenija z 69 glasovi za in 3 proti v državnem zboru ratificirala pridružitveni sporazum med Gruzijo in EU. Še vedno računamo na podporo Slovenije na naši dolgi civilizacijski poti do vstopa v Nato in EU. Gruzija kot država aspirantka, ki si prizadeva priti v Nato, ima največji odstotek vojakov v Afganistanu glede na prebivalstvo (v sklopu Natove misije Resolute Support), že sedaj izpolnjuje zahtevo po 2 % BDP-ja za obrambo, je najuspešnejša članica vzhodnega partnerstva EU, s sporazumom o prosti trgovini in brezvizumskim režimom v Schengnu.

 

Slovenija je od leta 2008 dosledno glasovala za resolucijo Združenih narodov, ki jo je takrat podrla samo Gruzija in ki poziva k vrnitvi notranje razseljenih oseb v Abhazijo in regijo Tskhinvali, nato pa lani bila med prvimi, ki so resolucijo prav tako začeli podpirati.

 

Pred epidemijo je bila Gruzija hitro ekonomsko rastoča država s 5 % rastjo BDP-ja (15,7 % rast v kvaliteti izobraževanja, 13,1 % rast števila hotelov in restavracij v letu 2019). Ob 3,7 miljona prebivalcih je imela Gruzija lani 10 miljonov prihodov turistov, ima svojo abecedo, jezik, nastarejšo krščansko kulturo in seveda najstarejšo metodo pridelovanja vina v glinenih amforah pod zemljo. Število Slovencev, ki so potovali v Gruzijo se je v zadnjih letih dramatično povečevalo, v povprečju za 30 % vsako leto. Upajmo, da bomo kmalu spet dosegli te številke.

 

Gruzija bo še povečala in izboljšala svoje edinstvene turistične izdelke ter svojo znano gostoljubnost, vključno z zdravstvenim in medicinskim turizmom, eko- in agro-turizmom, pustolovskim turizmom in zavarovanimi območji, smučišči in pohodništvom. V vseh smereh turistične panoge se oblikujejo in izvajajo strogi varnostni predpisi, ki temeljijo na varnostnih in sanitarnih standardih WHO, ICAO, ITA in ES.

 

Varni zeleni koridorji se ustvarjajo na podlagi dvostranskih sporazumov o varnih koridorjih z državami, ki imajo dobro statistiko COVID-19 in, ki imajo direktne lete v Gruzijo, zahvaljujoč več kot 20 letalskim družbam, ki so pripravljene leteti v Gruzijo. Tu imamo oboji priložnost za izmenjavo turistov na varen način, čeprav še nimamo direktnih letov. Leti iz Avstrije ali Madžarske bi lahko bili dobra alternativa za naše državljane. Še ena prednost, ki jo je dobil gruzijski zasebni sektor (hoteli, gostinstvo, prevozi itd.) v primerjavi z nekaterimi drugimi, je ta, da so na varen in organiziran način poskrbeli za tisoče Gruzijcev, ki so se s pomočjo vlade vrnili iz tujine in so morali v 14-dnevno karanteno, s čimer so ta zasebna podjetja dobila veliko izkušenj glede varnega ravnanja v času epidemije. Gruzija je postala ena prvih držav, ki je v okviru projekta obveznih karantenskih območij uvedla mednarodne varnostne protokole (od marca 2020 so poskrbeli za več kot 20.000 ljudi).

 

Tu pa je še tretja in morda glavna lekcija koronavirusne dobe. Naučiti se moramo živeti bolj varno in zdravo življenje, da bi zagotovili blaginjo naših narodov in vsakega od nas, tudi če bi to pomenilo živeti s korona virusom. To je bistvo t.i. Coronomics. To pomeni, da moramo ponovno odkriti drug drugega, kar ne bi smelo biti pretežko, saj imamo za seboj legendo o Jazonu in Argonavtih, ki nas povezuje, kot tudi močno povezavo med našima krasnima in pobratenima glavnima mestoma, Ljubljano in Tbilisijem.

 

Irakli Koplatadze je veleposlanik Gruzije v Sloveniji.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Putinova nova ustava: Še 16 let na 20 podlage
3
02.07.2020 11:30
Referendum, s katerim si je ruski avtokratski predsednik, ki je na oblasti že dve desetletji, zagotovil še nadaljnih 16 let vsaj ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Nepriznana manjšina je nagradila avstrijsko veleposlanico Sigrid Berka v Sloveniji
5
13.06.2020 22:59
Sigrid Berka je bila štiri leta veleposlanica Republike Avstrije v Ljubljani. Pred odhodom na Dunaj ji je Zveza kulturnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Večni politik Dušan Keber
4
10.06.2020 21:42
Dušan Keber ni strokovnjak, ampak politik, ki se bori za povrnitev oblasti in ohranitev privilegijev. V boju za oblast ne izbira ... Več.
Piše: Uredništvo
Interpelacija proti Počivalšku kot spodoben srednješolski referat
6
10.06.2020 00:00
Vparlamentu obeta pravi politični vrhunec, saj se bosta soočila dva ključna nedavna vladna zaveznika - Marjan Šarec ter Zdravko ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Zakaj in čemu "Bohinjska proga"
4
29.05.2020 13:22
Neizkoriščena Bohinjska proga je najkrajša povezava Jadrana s severno, srednjo in vzhodno Evropo. Je velika materializirana ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Zdravstveno osebje na oddih v hotel Kempinski
3
27.05.2020 06:00
MK Group, ki je v lasti srbskega poslovnežaMiodraga Kostića, 450 zdravnikom in zaposlenim v zdravstvu iz jadranske regije v ... Več.
Piše: Uredništvo
Prvi dan šole in vrtca: Večina staršev verjame, da so nova pravila v osnovnih šolah in vrtcih pretirana!
3
19.05.2020 10:05
Včeraj ni bil 1. september, pa vendar je bil na nek način spet začetek šolskega leta. Občutki so bili skoraj podobni, vendar za ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ko zaščitne maske v Tarči komentira direktorica podjetja, ki je posel izgubilo ...
7
15.05.2020 10:51
RTV Slovenija in vlada sta očitno sredi srdite vojne. Ena izmed front so tudi zaščitne maske, kjer si je nacionalka sinoči v ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Slovensko pismo (Petru Limbourgu, generalnemu direktorju Deutsche Welle)
29
15.05.2020 00:45
Mi, podpisniki tega pisma, smo preprosto zavezani iztočnici, objavljeni na naslovni strani ene od nedavnih številk nemškega ... Več.
Piše: Uredništvo
V naših bolnišnicah je 50 smrtno nevarnih pulmonarnih ventilatorjev, ki jih je dobavilo kitajsko Gorenje!
7
03.05.2020 21:41
Razprava o pulmonarnih ventilatorjih, ki je vrhunec dosegla s pomočjo dveh Tarč na Televiziji Slovenija, se je sprevrgla v ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Afera maske: Težko inštitucija, ki skrbi za pšenico in zaloge sladkorja, nabavlja zdravstveno opremo
9
24.04.2020 10:58
Kaj potres, Slovenijo tresejo maske! Vsekakor je treba ekipi Tarče iskreno čestitati. Izjemno novinarsko delo. Poklon novinarki ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Rešitev Evropske unije niso evroobveznice, pač pa t.i. sterilizacija javnega dolga
4
20.04.2020 06:00
Ideja o evropskih obveznicah, ki jo podpira tudi Slovenija, je za nas ta hip resda mamljiva, vendar jo vodilna članica EU nikoli ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Huawei pomaga: 30.000 mask in 100 tablic za šolarje
0
16.04.2020 21:33
Kitajski tehnološki velikan, ki posluje tudi v Sloveniji, je naši državi priskočil na pomoč v boju proti epidemiji koronavirusa ... Več.
Piše: Uredništvo
Mediji in politika: Menjave urednikov niso rešitev, zamenjati je treba sistem
7
06.04.2020 07:00
Sedanja vlada ima enkratno priložnost, da spremeni financiranje RTV Slovenija. Naj ta obvezni medijski davek, ki se danes ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Kako premagati krizo in preživeti (Strategija za ponoven zagon in razvoj države)
2
21.03.2020 21:45
Soočenje z največjim izzivom v novejši zgodovini človeštva doslej zahteva out-of-the-box razmišljanje in inovativne ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Zdravniški apel: "Če takoj ne ukrepamo, se bo okužba eksponentno razširila, padel bo sekundar in terciar!"
3
19.03.2020 15:19
Specialist družinske medicine Primož Kus opozarja, da mnogi pacienti kažejo simptome koronavirusa in bi morali nujno ostati ... Več.
Piše: Uredništvo
Geopolitične posledice koronavirusa: Kako je Trump pustil Evropo na cedilu
4
17.03.2020 23:20
Če smo pred meseci, ko se je koronavirus pojavil na Kitajskem, zamahovali z roko, sedaj večina priznavamo, da nam je življenje ... Več.
Piše: Božo Cerar
Požar plačal Trumpovemu tastu 8.000 evrov
5
05.03.2020 13:39
Bojan Požar je storil kaznivo dejanje žaljive obdolžitve, v postopku dokazano, da Viktor Knavs ni bil v zaporu, je sporočila ... Več.
Piše: Uredništvo
Pro et Contra: "Zdaj smo, kjer smo. Globoko na dnu, ampak nikar ne mislimo, da nižje ne gre."
18
03.03.2020 21:36
Janševa strankaSDSje brez dvoma izvoljena stranka, ki po zadnjih volitvah ni uspela sestavit koalicije, vendar pa stranka SMC z ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Bljak, pa takšna kultura! Slavko Pregl očetovsko rešil direktorico JAK
0
27.02.2020 06:00
Na Javni agenciji za knjigo (JAK) bi morali na seji sveta razrešiti direktorico Renato Zamido, a jo je v zadnjem hipu rešil ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.489
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.956
03/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.272
04/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.594
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.562
06/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.288
07/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.455
08/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.944
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.135
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 939