Komentar

Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi

Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ni. Umetnost in kultura izhajata tako iz institucionalnih kot avtonomnih pobud. Za njuno civilizacijsko enost gre. Naj živi edinost. Edinost; složnost, vzajemnost kot kaotična harmoničnost, ne pa kot enotnost, kot moč. Pozor, razlike med besedami enostedinost in enotnost so nadvse majhne in občutljive, a zelo pomembne. Mogoče razvojno v njih ni velikih razlik za etimologa, a so zelo pomembne za anarhista, sploh za anarhokozmista.

 

20.06.2020 22:15
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Trst   Narodni dom   1920   fašisti   požig   Slovenci   Edinost   Primorski dnevnik   Maks Cotič   Miloš Budin   Stalno slovensko gledališče

Če kdo, potem se v Trstu živeči Slovenci zavedajo, kaj bi bilo, če bi kultura umanjkala le eni njihovi generaciji. Slovenci bi enostavno izpuhteli.

V Trstu se iztekata dve razstavi: v Salone degli Incanti, v bivši ribarnici na obali, je postavljena velika pregledna razstava nizozemeca Esceherja, manjša, z naslovom Trst, sedemdeseta - umetnost in eksperimentiranje pa je postavljena v muzeju Revoltela. Obe sta vredni ogleda. A kar je bistevno za današnji komentar, je to, da Trst danes praznuje častitljivo petinsedemdeseto obletnico od začetka neprekinjenega izhajanja Primorskega dnevnika. Ta opravlja zelo podobno funkcijo, kot jo je na koncu devetnajstega in na začetku prejšnjega stoletja opravljal časnik Edinost (1876-1928). Naj omenim enega od njegovih mitskih urednikov Maksa Cotiča, ki je bil od leta 1890 pa vse do leta 1927 aktivno prisoten v uredništvu, vse do ukinitve Edinosti s strani fašističnih zločincev. Časnik Edinost, Narodni dom in antifašizem so tema mojega današnjega komentarja.

 

Trst je mesto s presvetljenim trgom, na široko odprtim proti morju. Njegovo visoko privzdignjeno zaledje ga v vseh letnih časih varuje pred neposrednim divjanjem neviht. Podobnega trga ni nikjer na svetu. Je edini iz katerega lahko gledamo proti morskemu horizontu. Vse ostale obmorske trge ščiti stavbni venec kot branik pred viharji.

 

Pristaniška mesta so vedno preplet mnogoterih skupnosti. Nič drugače ni v Trstu. V njem se mešajo slovanska, romanska, germanska, judovska in druga ljudstva. Zadnja skupnost, ki se je Trstu množično priključila, je kitajska. Multikulturnost je od nekdaj definirala urbani Trst. Mesta nimajo vidno izrisanih mej med svojimi etnijami. Toda kjer je multikulturnost, je vedno v neposredni bližini žolti fašizem. V Trstu je bila in je še vedno prisotna na vseh ravneh iridentistična fašistična falanga. Prisotna? Ne, večinska je. Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, temveč je zlo samo.

 

Tudi neofašizem je kategorično zlo. Če je urbano območje Trsta multikulturno, je zaledje večinsko slovensko. V tržaškem zaledju bo vedno obstajala pozitivna slovenska ruralna energija, toda ta nikakor ne more biti formativna, ker je odvisna od svojih religioznih in etnogenetskih vzorcev. Evropeizacijo zmore le slovenski urbani, umetniško vektoriran Trst, ki zna uveljavljati svoje talente svetovnega umetniškega formata.

 

Digresija. Moj izbor petih tržaških mojstrovin svetovnega formata XX. stoletja: Konstruktivistični ambient, Integrali, Infromatrix, spektralni modulator in Nekropola. Konec digresije.

 

Človeka definira način organiziranja življenja. Poglejmo genezo razvoja zgodovinskih dogodkov, ki so omogočili vzpostavitev prvih institucionalnih kulturnih poizkusov, ki so privedli do Narodnega doma, do hiše kulture, v katerem je med drugim delovalo uredništvo časopisa Edinost.

 

 

Kronologija vzpostavitve Narodnega doma:

 

- leta 1806 se je rodil Janez Kalister, pomemben akter slovenske skupnosti, ki je s svojim poslovnim delovanjem postal osrednji financer slovenskih kulturnih krogov (njegovi potomci so z zapuščino zgradili palačo Kalister).

 

- leta 1848, je slovanska skupnost v Trstu ustanovila časnik Slavljanski rodoljub (Slovanski domoljub), ki je v enem svojem delu zastopal idejo Zedinjene Slovenije, ki je imela za svoj politični program vzpostavitev upravne zveze celotnega slovenskega ozemlja in poenotenje s slovenskim jezikom.

 

- leta 1848 se je po vsej Evropi sprožila meščanska revolucija, Pomlad narodov, ki je emancipala tudi slovensko tržaško skupnost. Vse močneje je slovensko meščanstvo v Trstu zahtevalo svoje politične pravice. Italijanska večina je na ozemlju Habsburške monarhije vztrajno zanikovala slovensko narodno skupnost.

 

- leta 1861 je bila ustanovljena prva Slovanska čitalnica.

 

- leta 1866 je bila ustanovljena prva zasebna slovenska šola na tržaškem.

 

- leta 1874 je bilo ustanovljeno domoljubno združenje Edinost, ki ga je ustanovil založnik in politik Ivan Dolinar.

 

- leta 1876 je začel delovati časnik Edinost, glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko. Vzporedno s prevladujočo italijansko in avstrijsko skupnostjo se je popolnoma avtonomno razvijala slovenska skupnost. Prepletla se je s slovenskimi šolami, vtrci, bankami in trgovskimi podjetji.

 

- med leti 1901 in 1904 je slovenska narodna skupnost v Trstu na ulici Filzi v središču mesta zgradila večnamenski Narodni dom.

 

- leta 1920 je bil Narodni dom s strani italjanskih nacionalistov - škvadristov - fašistov požgan.

 

- med leti 1988 in 1990 je bil Narodni dom v celoti obnovljen in naj bi bil po Londonskem sporazumu vrnjen slovenski skupnosti.

 

- leta 2020 bo Narodni dom 13. julija dokončno vrnjen Slovencem v Trstu.

 

 

Slovenska politična in kulturna vnema se je vseskozi v mestu oblikovala, nikakor pa ni zmogla preseči germansko-dunajskega, še manj pa romansko-rimskega umetniškega zmagoslavja. Pa ne zato, ker bi ne imela svoje kulture, svojih mojstrov in mojstrovin, imela jih je in to svetovnega formata, temveč zato, ker se ni znala institucionalno umestiti v urbano jedro Trsta.

 

Štiri gradnje:

 

- prva protoinstitucija slovenske kulture je bila palača Kalister.

 

- druga kulturna gradnja se je zgodila z Narodnim domom. Letos mineva sto let od njegovega požiga, ki ga je izvedla iridenentistično fašistična falanga. Ognjena stihija je zavrla emancipatorni kulturni proces slovenske narodne skupnosti. Rekonstruirani zgodovinski prizori gorečega Narodnega doma, ki jih te dni gledamo v različnih medijih, nam prikazujejo kulturne poteze slovensko slovanske skupnosti v Trstu, duhovnega aparata, ki je rezultiral v gradnjo, pa ne zaznamo. Če kdo, potem se v Trstu živeči Slovenci zavedajo, kaj bi bilo, če bi kultura umanjkala le eni njihovi generaciji. Slovenci bi enostavno izpuhteli.

 

- tretja kulturna gradnja je vzpostavila Slovensko stalno gledališče (SSG) kot hram slovenskega jezika.

 

- tako kot obstaja javno izjavljanje, obstaja tudi javni molk, pravi moj dober znanec Miloš Budin, ki s svojo kleno kulturno držo oblikuje kulturne in druge pozicije slovenske skupnosti v Trstu. Predvsem s svojo kategorično podporo sodobni umetnosti uveljavlja edinost mesta Trst. Zanj vsa umetnost in kultura vseh narodov tvori lepoto Trsta. Zato se zavzema za četrto kulturno gradnjo. Zavzema se za prekinitev večnega kroga ponavljajočih demonskih konfliktov, ki privedejo do nasilnih neo-neo fašističnih dejanj.

 

 

Po tretji, uspešni kulturni gradnji Slovenskega stalnega gledališča (SSG) v petdesetih letih prejšnjega stoletja in po povratku Narodnega doma k matici je čas za četro visoko modernistično gradnjo XXI. stoletja z "Budinovimi" atributi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
4
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
18
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
18
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik iz karantene: Prvo neposredno bitko s koronavirusom smo dobili, a vojna bo še prekleto dolga.
4
06.10.2020 21:44
Dan po koncu karantene je oblačen, a za nas sije sonce. Stran od množic se sprehodimo po mestu in uživamo na svobodi. Čakamo na ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Bi Trumpova zmaga na novembrskih volitvah res prinesla konec sveta, kot ga poznamo?
7
04.10.2020 23:00
Komentar smo prejeli nekaj ur pred uradnim sporočilom iz Bele hiše, da je bil predsednik Donald Trump pozitiven na testu za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismeni, polpismeni in nepismeni: Če ne bomo brali, nas bo pač pobralo
8
04.10.2020 11:00
Po bralni pismenosti odraslih se Slovenci spotikamo na dnu lestvice razvitih držav, ki so članice združenja OECD. Najbolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Modernistična svetloba Mileta Koruna: Večno vračanje k tistemu, česar še nikoli ni bilo
2
03.10.2020 21:55
Po petintridesetih letih imam namen komentirati umetniško gesto Mileta Koruna v predstavi Šest oseb išče avtorja . Poleg tega pa ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ali je obstoječi medgeneracijski sistem financiranja pokojnin vzdržen - in pravičen?
11
01.10.2020 22:00
Predlog dvigovanja upokojitvene starosti na 67 let ali še kako leto več doživlja veliko nasprotovanj. Razumljivo, da nekdo, ki ... Več.
Piše: Bine Kordež
Tovariši, priznajte si: Kordiševa Levica je res "shithole", usrana luknja slovenske parlamentarne demokracije!
11
30.09.2020 21:43
Spodobnost je vzel hudič. Podobno kot politični tednik Mladina v vlogi glavnega medijskega propagandista stranke Levica čedalje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
75 let OZN: Stara gospa s finančnimi problemi, ki je nihče več ne jemlje prav resno
5
28.09.2020 20:03
Tri četrt stoletja je vsekakor dovolj dolgo obdobje za oceno uspešnosti te največje svetovne organizacije, njenih dobrih plati ... Več.
Piše: Božo Cerar
Deset provokativnih vprašanj za zagovornike informativnih oddaj javne RTV Slovenija
13
27.09.2020 20:50
Levi intelektualci nas svarijo o nevarnosti, ki preti javni radioteleviziji. Ogroža jo Janševa vlada, ki RTV želi orbanizirati, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.800
02/
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.623
03/
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.215
04/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.765
05/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.791
06/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 1.977
07/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 1.919
08/
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
Uredništvo
Ogledov: 2.152
09/
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.651
10/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.667