Komentar

Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi

Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ni. Umetnost in kultura izhajata tako iz institucionalnih kot avtonomnih pobud. Za njuno civilizacijsko enost gre. Naj živi edinost. Edinost; složnost, vzajemnost kot kaotična harmoničnost, ne pa kot enotnost, kot moč. Pozor, razlike med besedami enostedinost in enotnost so nadvse majhne in občutljive, a zelo pomembne. Mogoče razvojno v njih ni velikih razlik za etimologa, a so zelo pomembne za anarhista, sploh za anarhokozmista.

 

20.06.2020 22:15
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Trst   Narodni dom   1920   fašisti   požig   Slovenci   Edinost   Primorski dnevnik   Maks Cotič   Miloš Budin   Stalno slovensko gledališče

Če kdo, potem se v Trstu živeči Slovenci zavedajo, kaj bi bilo, če bi kultura umanjkala le eni njihovi generaciji. Slovenci bi enostavno izpuhteli.

V Trstu se iztekata dve razstavi: v Salone degli Incanti, v bivši ribarnici na obali, je postavljena velika pregledna razstava nizozemeca Esceherja, manjša, z naslovom Trst, sedemdeseta - umetnost in eksperimentiranje pa je postavljena v muzeju Revoltela. Obe sta vredni ogleda. A kar je bistevno za današnji komentar, je to, da Trst danes praznuje častitljivo petinsedemdeseto obletnico od začetka neprekinjenega izhajanja Primorskega dnevnika. Ta opravlja zelo podobno funkcijo, kot jo je na koncu devetnajstega in na začetku prejšnjega stoletja opravljal časnik Edinost (1876-1928). Naj omenim enega od njegovih mitskih urednikov Maksa Cotiča, ki je bil od leta 1890 pa vse do leta 1927 aktivno prisoten v uredništvu, vse do ukinitve Edinosti s strani fašističnih zločincev. Časnik Edinost, Narodni dom in antifašizem so tema mojega današnjega komentarja.

 

Trst je mesto s presvetljenim trgom, na široko odprtim proti morju. Njegovo visoko privzdignjeno zaledje ga v vseh letnih časih varuje pred neposrednim divjanjem neviht. Podobnega trga ni nikjer na svetu. Je edini iz katerega lahko gledamo proti morskemu horizontu. Vse ostale obmorske trge ščiti stavbni venec kot branik pred viharji.

 

Pristaniška mesta so vedno preplet mnogoterih skupnosti. Nič drugače ni v Trstu. V njem se mešajo slovanska, romanska, germanska, judovska in druga ljudstva. Zadnja skupnost, ki se je Trstu množično priključila, je kitajska. Multikulturnost je od nekdaj definirala urbani Trst. Mesta nimajo vidno izrisanih mej med svojimi etnijami. Toda kjer je multikulturnost, je vedno v neposredni bližini žolti fašizem. V Trstu je bila in je še vedno prisotna na vseh ravneh iridentistična fašistična falanga. Prisotna? Ne, večinska je. Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, temveč je zlo samo.

 

Tudi neofašizem je kategorično zlo. Če je urbano območje Trsta multikulturno, je zaledje večinsko slovensko. V tržaškem zaledju bo vedno obstajala pozitivna slovenska ruralna energija, toda ta nikakor ne more biti formativna, ker je odvisna od svojih religioznih in etnogenetskih vzorcev. Evropeizacijo zmore le slovenski urbani, umetniško vektoriran Trst, ki zna uveljavljati svoje talente svetovnega umetniškega formata.

 

Digresija. Moj izbor petih tržaških mojstrovin svetovnega formata XX. stoletja: Konstruktivistični ambient, Integrali, Infromatrix, spektralni modulator in Nekropola. Konec digresije.

 

Človeka definira način organiziranja življenja. Poglejmo genezo razvoja zgodovinskih dogodkov, ki so omogočili vzpostavitev prvih institucionalnih kulturnih poizkusov, ki so privedli do Narodnega doma, do hiše kulture, v katerem je med drugim delovalo uredništvo časopisa Edinost.

 

 

Kronologija vzpostavitve Narodnega doma:

 

- leta 1806 se je rodil Janez Kalister, pomemben akter slovenske skupnosti, ki je s svojim poslovnim delovanjem postal osrednji financer slovenskih kulturnih krogov (njegovi potomci so z zapuščino zgradili palačo Kalister).

 

- leta 1848, je slovanska skupnost v Trstu ustanovila časnik Slavljanski rodoljub (Slovanski domoljub), ki je v enem svojem delu zastopal idejo Zedinjene Slovenije, ki je imela za svoj politični program vzpostavitev upravne zveze celotnega slovenskega ozemlja in poenotenje s slovenskim jezikom.

 

- leta 1848 se je po vsej Evropi sprožila meščanska revolucija, Pomlad narodov, ki je emancipala tudi slovensko tržaško skupnost. Vse močneje je slovensko meščanstvo v Trstu zahtevalo svoje politične pravice. Italijanska večina je na ozemlju Habsburške monarhije vztrajno zanikovala slovensko narodno skupnost.

 

- leta 1861 je bila ustanovljena prva Slovanska čitalnica.

 

- leta 1866 je bila ustanovljena prva zasebna slovenska šola na tržaškem.

 

- leta 1874 je bilo ustanovljeno domoljubno združenje Edinost, ki ga je ustanovil založnik in politik Ivan Dolinar.

 

- leta 1876 je začel delovati časnik Edinost, glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko. Vzporedno s prevladujočo italijansko in avstrijsko skupnostjo se je popolnoma avtonomno razvijala slovenska skupnost. Prepletla se je s slovenskimi šolami, vtrci, bankami in trgovskimi podjetji.

 

- med leti 1901 in 1904 je slovenska narodna skupnost v Trstu na ulici Filzi v središču mesta zgradila večnamenski Narodni dom.

 

- leta 1920 je bil Narodni dom s strani italjanskih nacionalistov - škvadristov - fašistov požgan.

 

- med leti 1988 in 1990 je bil Narodni dom v celoti obnovljen in naj bi bil po Londonskem sporazumu vrnjen slovenski skupnosti.

 

- leta 2020 bo Narodni dom 13. julija dokončno vrnjen Slovencem v Trstu.

 

 

Slovenska politična in kulturna vnema se je vseskozi v mestu oblikovala, nikakor pa ni zmogla preseči germansko-dunajskega, še manj pa romansko-rimskega umetniškega zmagoslavja. Pa ne zato, ker bi ne imela svoje kulture, svojih mojstrov in mojstrovin, imela jih je in to svetovnega formata, temveč zato, ker se ni znala institucionalno umestiti v urbano jedro Trsta.

 

Štiri gradnje:

 

- prva protoinstitucija slovenske kulture je bila palača Kalister.

 

- druga kulturna gradnja se je zgodila z Narodnim domom. Letos mineva sto let od njegovega požiga, ki ga je izvedla iridenentistično fašistična falanga. Ognjena stihija je zavrla emancipatorni kulturni proces slovenske narodne skupnosti. Rekonstruirani zgodovinski prizori gorečega Narodnega doma, ki jih te dni gledamo v različnih medijih, nam prikazujejo kulturne poteze slovensko slovanske skupnosti v Trstu, duhovnega aparata, ki je rezultiral v gradnjo, pa ne zaznamo. Če kdo, potem se v Trstu živeči Slovenci zavedajo, kaj bi bilo, če bi kultura umanjkala le eni njihovi generaciji. Slovenci bi enostavno izpuhteli.

 

- tretja kulturna gradnja je vzpostavila Slovensko stalno gledališče (SSG) kot hram slovenskega jezika.

 

- tako kot obstaja javno izjavljanje, obstaja tudi javni molk, pravi moj dober znanec Miloš Budin, ki s svojo kleno kulturno držo oblikuje kulturne in druge pozicije slovenske skupnosti v Trstu. Predvsem s svojo kategorično podporo sodobni umetnosti uveljavlja edinost mesta Trst. Zanj vsa umetnost in kultura vseh narodov tvori lepoto Trsta. Zato se zavzema za četrto kulturno gradnjo. Zavzema se za prekinitev večnega kroga ponavljajočih demonskih konfliktov, ki privedejo do nasilnih neo-neo fašističnih dejanj.

 

 

Po tretji, uspešni kulturni gradnji Slovenskega stalnega gledališča (SSG) v petdesetih letih prejšnjega stoletja in po povratku Narodnega doma k matici je čas za četro visoko modernistično gradnjo XXI. stoletja z "Budinovimi" atributi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
NEP Dejana Kršića: Umetnost je brezčasna, Evropa neskončna
1
11.07.2020 21:03
Kršić je nomad lepote!Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O spravi na "akademski" način: Blišč in beda kurtizanov
14
10.07.2020 23:15
Spravno dejanje, ki ga ponuja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, še najbolj spominja na demokratičnocentralistični ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
10
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj iz Italije poslal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
17
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
9
08.07.2020 11:30
V Sloveniji se je obsedenost z oblastjo obdržala do današnjih dni, saj privrženci revolucionarnih tradicij začno s protesti in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
26
06.07.2020 00:30
Napovedovali so tesen izid, morda celo zmago opozicijskih socialistov, ki so šli na volitve s koalicijo Restart, pa se je na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.034
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.270
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.049
04/
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.769
05/
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
Bine Kordež
Ogledov: 1.607
06/
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.770
07/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.397
08/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.232
09/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.084
10/
"Če bi se v Sloveniji ravnali po švedskem modelu, bi imeli vsaj 1200 mrtvih, a lahko bi jih imeli veliko več, če bi zdravstveni sistem odpovedal."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.077