Komentar

Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja

Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve in naravo, da gre lahko kam vsaj na sprehod, ali da jo lahko komu proda. V 21. stoletju je to vsa razpoložljiva domišljija normalnih ljudi. 

28.06.2020 12:00
Piše: Simona Rebolj
Ključne besede:   državna proslava   25. junij   Dušan Merc   DSP  

"Učinek podcenjevalnega odnosa do umetnosti in intelektualizma bo s strani neoliberalnih in fašističnih ideologov ob najbolj izpostavljenih predstavnikih kulturne sfere, ki ne vzbujajo vtisa močne osebnosti in zaupanja vrednega intelekta, pač toliko bolj učinkovit."

V aktualnem politično razburkanem obdobju v Sloveniji pogosto slišimo posplošeno izjavo, da državljani že dolgo nismo bili tako neenotni. Da pravzaprav še nikoli po idilično poenotenem osamosvojitvenem procesu nismo bili tako zelo razklani in sovražno nastrojeni do nasprotnega brega. Javnemu izrekanju spoznanja, da smo v ideji o želenem načinu življenja, mišljenja in viziji o prihodnosti radikalno spričkani, običajno sledijo puhli pozivi k poenotenju. K spravi v teh ponovno težkih časih ekonomske in moralne krize nas je predvidljivo pozival tudi predsednik Borut Pahor na državni proslavi. Formalni in vsebinsko povsem prazni pozivi v imenu dobrohotnosti so povsem enako funkcionalni kot v kateri koli družini, v kateri se zakonca ob vrsti medsebojnih manipulacij, hinavščine in nesposobnosti soočenja s konfliktnimi situacijami v odnosu trudita osredotočit samo na tisto, kar ju funkcionalno druži. Morda ju družijo le skupni finančni cilji, morda le lažna poza ugleda med prijatelji in znanci, morda le podoben okus za hrano, morda le skupni otroci. Potomci so najbolj priročni talci za prikrivanje in vzdrževanje raznoraznih posledic ogabnosti človeškega značaja ter hkrati tudi dediči bolj ali manj potlačenih frustracij. Zakonca v pasti lastne nesposobnosti refleksije sebe in drugega se rada spominjata zlatih časov, ko se je vse šele začelo. Na zelo podoben način se nekateri zatekajo k spominom na zlate čase osamosvajanja države, ko naj bi doživljali ekskluzivno harmonijo v partnerstvu med levim in desnim "zakoncem". Kakšna harmonija? Slovenska osamosvojitev je bolj spominjala na racionalno sklenjeno dogovorno poroko. Poročno slavje z vso vznesenostjo v paketu je temeljilo na računici, da bodo manko resnične ljubezni nadomestili skupni interesi. Predvidevalo se je, da se bosta obe strani držali pravila ignorance do vsebinskih razhajanj. Predvidevalo se je, da bosta oba zakonca dobro odigrala svoji vlogi kompatibilnih zakoncev v zameno za skupne potrebe in interese. 

 

Skupnost konvertitov po potrebi je dobro funkcionirala do predvidljivih izbruhov trenutka resnice. Zavoljo osebnih koristi po padcu preteklega režima ter vstopu v nov ekonomski in družbeni sistem nismo doživeli nobene oblike lustracij. Pustimo partijce na miru, saj bomo tudi mi dobili kos pogače. Levi zakonec je v zameno za osebno korist dopustil izvedbo najbolj radikalne oblike denacionalizacije in projekt izbrisanih, kar je povzročilo polno novih krivic, travm in frustracij. Združena zakonca v zlu! To je ta osamosvojitvena idila, za katero smo vsi skupaj dihali, vendar nismo dihali vsi enakega zraka in nismo vsi sanjali enake prihodnosti. Levi zakonec v manipulativni zakonski zvezi je počasi opuščal vse nekdaj pozitivne socialne vrednote in vrednote boja proti okupatorju. To je tisti del možne jugonostalgije, ki se tiče izgubljene osnovne ekonomske varnosti. Ravno nekdanjim partijskim profiterjem, ki niso uživali le osnovne socialne varnosti, kaj šele doživljali režimskih diskreditacij, ampak so uživali tudi absurdno neupravičene privilegije v karieri in gmotnih poslasticah, so zlahka svoj nekdanji kapital preoblikovali v zagonski kapital pri paktiranju z novim neoliberalnim režimom. Desni partner se je strinjal in ustvaril svoje lobije in politikantsko klientelo, s katero bo pustošil po prihodnosti, ker je bil prepričan, da bo na oblasti dolgo in bo lahko nekoč levega lopova v skupni postelji pač pustil za seboj v solzah. Tako nekdanja komunistična kot danes že zelo očitno fašistična in patriarhalna polovica zakonske zveze sta duševno, esksistencialno in intelektualno osiromašila in pokvarila prihodnost svojih potomcev. Nekateri potomci, ki so jih starši podkupili s privilegiji, so predvidljivo postali poneumljene pokvarjene kopije svojih staršev in trpijo temu primerno duševno in intelektualno praznino, ki je ne more zapolnit materialistična ali karieristična fasada brez realnih vsebinskih temeljev. Nekateri potomci, ki se danes upravičeno udeležujejo tudi protivladnih protestov, ali pa jih na daljavo podpirajo, se trudijo vzpostavit distanco do svojih moralno in intelektualno siromašnih, primitivnih in osebnostno motenih generacijskih staršev in starih staršev. To je skupina protestnikov, ki je seveda najbolj spregledana v javnem diskurzu politično pristranskih, moralno obubožanih in tendenciozno pokvarjenih egomanijakov, ki skušajo svojo moralno in intelektualno siromašnost uravnotežit z onesrečevanjem, zlorabo in izkoriščanjem drugih. Predvsem lastnih potomcev. Živeli prekarci in drugi borci za streho nad glavo! Če bomo pristali vsi na isti ladji podrhaljenih mentalnih obubožancev, se bomo lahko prijeli za roke in se pretvarjali, da trpimo smiselno trpljenje, ki nam ga je naložil bog ali pa vsaj kakšen tuj gospodar, ki mu spet lezemo v danko.

 

Ko se v javnosti utrdi floskula o pomembnosti spoštovanja do drugačnega mnenja, kar oglašujejo desni in levi navijači, lahko mirne duše izstopimo iz arene popolnih dušebrižniških bleferjev, ki skušajo v vojni praznega in ideološko motiviranega besedičenja zgolj uveljavit svoj idiotizem kot sprejemljivo normo mišljenja ali presoje. Neumno, nevedno in neargumentirano mnenje v resnici ni vredno nikakršnega spoštovanja, ker je vsaj škodljivo, če ni celo zelo nevarno. Povsem subjektivno mnenje je lahko zanimivo, ampak predvsem z aspekta proučevanja, zakaj in od kod se določeno mnenje sploh pojavlja, četudi je zavajajoče. V smiselno polemiko o čemer koli lahko vstopajo le razgledane, inteligentne in predvsem krepostne osebnosti z visokim moralnim načelom, ki vsebuje popolno pripravljenost k odpovedi kakršemu koli osebnemu prepričanju. Premišljanje in delovanje v obče dobro je možno izključno z upoštevanjem načela širjenja polja svobode do meje, ki bi neposredno ogrožala svobodo drugega. To je večni, nikoli dokončan proces gibanja v življenju in razvoja človekovega razuma, ki se izkazuje skozi čas in prostor v različnih kontekstih.

 

Aktualna vlada je popolno nerazumevanje temelja moralnega in intelektualnega razvoja človeka dokončno izkazala z uprizoritvijo državne proslave. Ljudstvu je ponudila zgolj revijo domovinskih napevov s kolažem projekcij, ki so med drugim vsebovale kičaste podobe družinske sreče in barvitih pokrajin. Fotografije so bile poljubno nabrane kar z interneta, s fotošop popravki so bili dodani državni simboli, besedila pa so vsebovala pravopisne napake. Šlamparija brez primerjave. Amaterizem, ki ni lasten niti povprečni osnovnošolski prireditvi. Vlada je z izbiro scenarista in režiserja proslave izkazala tudi vso pregovorno zgodovinsko voljo do politikantskega kadrovanja, ki ne premore niti najnižjega skupnega imenovalca sramu v odnosu do razumevanja kakovosti izbire in produkta. Negativna selekcija v polnem sijaju. Ampak nič hudega. Takšen scenarij in režijo lahko spacka resnično vsak srednješolec brez posebnega talenta. Ne potrebujemo nadarjenih osebnosti, profesionalcev še manj. Tako se začne propaganda podcenjevanja in poneumljanja ljudstva. Saj kaj boljšega ljudje sploh ne potrebujejo. Ljudje so zadovoljni. Manj je več. Ne samo, da so ljudje zadovoljni. Ljudje imajo raje bolj preproste, amaterske in kičaste izdelke ter pamflete. Nehajte utrujat ljudi z umetnostjo, kulturo in pametovanjem. Preprosto duhovno, intelektualno in eksistencialno siromaštvo nas bo odrešilo nadležnih ambicij. Igor Pirkovič je na tviterju sporočil, da je ustvaril proslavo za ljudi. Ljudje si želijo podcenjevanja, zato ljudem ponudimo, kar si pač želijo. Sicer se ljudje počutijo izključeni. Frustrirani. Zapostavljeni. Kot drugorazredni državljani. Vlada, ki je polna dobrote, zato poje hvalnice ljudem. Upošteva ljudi. Tudi na odločilne položaje, za katere izbrana politično servilna bitja ne izkažejo niti najmanjšega smisla, kaj šele usposobljenosti, postavlja ljudi! Umetnosti ljudje ne potrebujejo, zato jo lahko kar ukinemo. Samo petje preprostih napevov obstaja, ker ljudje pač radi poslušajo in pojejo preproste napeve. Da se bodo končno počutili prvorazredni državljani. Definicija človeka je jasna. Zato z veseljem sporočam, da nisem človek. Tudi ko sem si še domišljala, da sem človek, itak nisem bila nomalna. Nisem normalna ženska. Kar mi je spet globoko v čast.

 

Nazadnje sem poduk o nenormalnostih prejela preko tendencionznega pamfleta na medijskem portalu stranke SDS z naslovom Levica je nasilje. Poleg zlizanega natepavanja o boju proti komunistom in fašistoidnega zmrdovanja nad migranti, nenormalnimi ženskami, geji in lezbijkami se listi nenormalnih ljudi pridružujejo še kulturniki. Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve in naravo, da gre lahko kam vsaj na sprehod ali da jo lahko komu proda. V 21. stoletju je to vsa razpoložljiva domišljija normalnih ljudi. Mladenič v skladu s fašistoidno ideologijo ne skopari niti s starimi patriarhalnimi šovinističnimi kretenizmi in ob zgražanju nad nenormalnostjo omeni tudi posiljevanje žensk s kontracepcijo. Res hud družben problem. Predlagam, da ženske preprosto nehajo seksat z normalnimi moškimi, pa bo konec posiljevanja. Ob branju tovrstnih mnenj z velikim veseljem sporočam, da nisem normalen človek in ne premorem nikakršnega spoštovanja do vsakega drugačnega mnenja. Aktualna vlada se je postavila v položaj, s katerega po nobenih moralnih in razumnih kriterijih ne more učinkovito kritizirat delovanja prejšnjih vlad. Niti levice na splošno. Vsi možni in tudi upravičeni očitki o korupciji, klientelizmu, nepotizmu in negativni selekciji postanejo nesmiselni v trenutku, ko pride SDS na oblast. Vse, kar očitajo drugim, sami izvajajo na deseto potenco, da se človek vpraša, kako globoko je sploh dno. Pardon! Spozabila sem se. Človek se nič ne vpraša in ne dvomi. Jaz pač nisem normalna in nisem niti človek.

 

Kot nenormalno bitje, ki ne spoštuje drugačnega mnenja, izražam tudi razočaranje nad odzivom predsednika Društva slovenskih pisateljev na pismo Vlada Žabota, Borisa A. Novaka in Drage Potočnjak s podpisi številnih umetnikov. Odziv Dušana Merca zelo spominja na odziv normalnega človeka slovenske krajine. Zveni argumentacijsko porazno in nedostojno za osebo na nečloveškem položaju v nepotrebni kulturni sferi. Zavrnitev ali odobritev kakršne koli javne izjave ali poteze s strani članov sama po sebi ni problem. Vprašanje je, s kakšnimi argumenti je izjava obravnavana. Dušan Merc je pismo članov DSP zavrnil s puhlico, da se je nemogoče povsem strinjat ali povsem nasprotovat kateri koli vladi. Počutim se kot idiot, da moram zapisovat opozorilo na najbolj razvpit primer nacistične oblasti in konec koncev na aktualne vzpone madžarske ali poljske oblasti. Nadalje je sledilo pametovanje o nevarnosti negiranja demokratičnih poti, po katerih je neka vlada prišla na oblast. Ne morem verjet, da se nekomu posreči sestavit takšno izjavo, čeprav ni živel vsaj nekaj let v jami sredi gozda. Za takšno mnenje moraš bit vsaj človek, celo normalen človek. Zato verjetno ne razumem. Janševa vlada je prišla na oblast s pomočjo stranke SMC, ki se je točno za potrebe vzpostavitve koalicije z Janšo povsem preobrazila in izdala predvolivne zaveze lastnim volivcem. Temu primerno globoko je padla stranki podpora prevaranih volivcev. Aktualna koalicija ni neposredna posledica demokratičnih volitev. V resni državi bi pričakovala v osrednjih medijih resno razpravo o zakonodajni sivi coni, ki omogoča strankam popolno prevaro, pri čemer bi morali državljani čakat vrsto let, da bi lahko demokratično ustavili rovarjenje lažne stranke v parlamentu! Nobene potrebe ni, da bi se Dušan Merc kakor koli politično opredeljeval. Bi pa pričakovala, da bo precej manj normalen človek in se bo na ustreznem intelektualnem nivoju opredelil do očitnega šikaniranja kulturnikov s strani oblasti in do teptanja določenih družbenih moralnih vrednot! Izjava Dušana Merca je žal tipičen primerek jalove argumentacije, ki bi jo lahko sesul v utemeljenosti celo vsak normalen človek. Če so člani Društva slovenskih pisateljev zadovoljni s predsednikom institucije, ki jih zastopa, kot da bi bil normalen človek, si pač zaslužijo točno to, kar imajo. Učinek podcenjevalnega odnosa do umetnosti in intelektualizma bo s strani neoliberalnih in fašističnih ideologov ob najbolj izpostavljenih predstavnikih kulturne sfere, ki ne vzbujajo vtisa močne osebnosti in zaupanja vrednega intelekta, pač toliko bolj učinkovit. Temu primerna bo prihodnost naroda. Postajali bomo vedno bolj normalen in človeški narod, ki spoštuje predvsem lastno drugačno mnenje. Polom!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
34
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
NEP Dejana Kršića: Umetnost je brezčasna, Evropa neskončna
1
11.07.2020 21:03
Kršić je nomad lepote!Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O spravi na "akademski" način: Blišč in beda kurtizanov
14
10.07.2020 23:15
Spravno dejanje, ki ga ponuja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, še najbolj spominja na demokratičnocentralistični ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
10
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj iz Italije poslal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
17
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
9
08.07.2020 11:30
V Sloveniji se je obsedenost z oblastjo obdržala do današnjih dni, saj privrženci revolucionarnih tradicij začno s protesti in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
26
06.07.2020 00:30
Napovedovali so tesen izid, morda celo zmago opozicijskih socialistov, ki so šli na volitve s koalicijo Restart, pa se je na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.034
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.270
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.049
04/
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.769
05/
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
Bine Kordež
Ogledov: 1.607
06/
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.770
07/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.397
08/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.232
09/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.084
10/
"Če bi se v Sloveniji ravnali po švedskem modelu, bi imeli vsaj 1200 mrtvih, a lahko bi jih imeli veliko več, če bi zdravstveni sistem odpovedal."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.077