Komentar

Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil

V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ali državo. Toda takšen pobeg je vedno večji privilegij, zategadelj je samotni otok le še neke vrste prispodoba notranje emigracije, v katero se umika vedno več razmišljujočih in razumnih ljudi. Kaj pa naj storijo, da jih bo kdo slišal? Naj kričijo na strehah stanovanjskih blokov, tako kot to počnejo zatirane ženske v Teheranu? Ali naj protestirajo na domačih ulicah in trgih, kjer je že polno nekih drugih, s strahom, jezo in sovraštvom napolnjenih nesrečnikov? Nič od tega ne vzbuja optimizma, zato se zdi, da je še najbolj racionalna odločitev tista o notranji emigraciji. Torej ko se človek fizično, predvsem pa mentalno izolira pred okolico, s katero noče imeti več nobenega opravka. 

29.06.2020 00:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   otok   samota   pandemija   vlada  

Intelektualci nimajo druge izbire, kot da se zaklenejo v svoje slonokoščene stolpe in pogoltnejo ključ.

V zgodovini politične misli zadnjih dveh stoletjih je vprašanje t.i. notranje emigracije izjemno aktualno, saj jo teoretiki večinoma povezujejo z globokim razočaranjem nad delovanjem države ali družbe. Posameznik, ki ga je Sistem razočaral ali pustil na cedilu, se odloči vladi obrniti hrbet in z družbenimi fenomeni ne imeti več nobenega opravka. A notranja emigracija ni zgolj poetični izraz za nekoliko večjo mentalno odsotnost, pač pa je lahko tudi dejanski umik v samoto. Eden prvih političnih aktivistov moderne dobe Henry David Thoreau je svojo notranjo emigracijo uresničil prav zaradi nezadovoljstva nad delovanjem ameriške vlade, ki jo v nekem momentu ni več priznaval kot suvereno in demokratično. Verjetno so pri nas podobnega mnenja vsi tisti, ki ob petkih demonstrirajo proti vladi (in baje hkrati tudi proti opoziciji in strankokraciji), vendar imajo precejšnje težave z legitimnostjo svojega početja, da o zakonitosti nekaterih "podvigov" raje ne ugibamo. Če bi množica protestnikov, ki ima brez dvoma pravico izražati svoje mnenje o aktualni oblasti, v vseh teh mesecih znala formulirati, zlasti pa artikulirati svoje zahteve, potem bi jim teoretično lahko še pripisali nekaj možnosti za uspeh. A ker dlje od kazanja nagih riti, prededipalnega provociranja policije in blebetanja o nekakšnem fašizmu, ki nam grozi, po vsem tem času nismo prišli, upanja za kak kvalitativni preskok takorekoč ni več.

 

Človek mora doseči določeno stopnjo intelektualnega, pa tudi moralnega razvoja, da ga humoristične delitve na levico in desnico ne ganejo več. Edine konstante sleherne, tudi slovenske politike so boj za oblast, moč in denar. Dokler bodo verniki iz obeh bregov ene in iste reke sveto prepričani, da je vaška demokracija, kjer se delimo na "vaše" in "naše", najvišja stopnja, vrhunec družbene ureditve, se ni za bati, da bi prišlo do kakšnega večjega intelektualnega preskoka v razmišljanju ljudi. Ni izključeno, da ključni protagonisti za hrbtom javnosti tudi skrivaj sodelujejo oziroma trgujejo.

 

Ko enkrat veš dovolj, morda pa celo preveč, da ne moreš več nikomur verjeti, še manj pa zaupati, se znajdeš pred resno dilemo. Vztrajati ali popustiti in se skriti na svoj "otok", ki je bil vse doslej prispodoba, s katero naj bi predvsem moški izražali svojo potrebo po občasnem pobegu iz vsakodnevnega, rutiniranega življenja in željo po umiku v samoto, kjer je dovolj prostora, predvsem pa časa za razmislek o temeljnih bivanjskih vprašanjih. Nekoč smo se umikali v puščave, odročne kraje ali samotne otoke, da bi lahko slišali sami sebe in dihanje vesolja okoli nas. Beg v tišino pomeni imeti priložnost izklopiti tisti stalni notranji monolog v nas.

 

Toda ideja otoka v dobi pandemije izgublja svoj simbolizem in abstraktnost. Kajti kaj pa daje človeku večji občutek varnosti, če ne izolirani otok, na katerega v primeru karantene ne more priti nihče, tisti pa, ki je na njem, tam tudi ostane. Notranji dialog je nujno ustaviti, da bi začutili Enost, kar je japonski slikar in mojster haikuja Yosa Buson strnil z verzom:

 

"Za hip vpričo belih krizantem negotovo zanihajo škarje."

 

Ali je torej za poglobljeno zrenje v bistvo našega bivanja res nujen umik v samoto, kjer bi človek doživljal svoje izvorno stanje? V današnjem svetu je namreč vsak dan težje ostati normalen, človeka se polašča bivanjska tesnoba, ob kateri mi na misel prihajajo verzi Cezarja Velleja, tega arhetipskega perujskega pesnika, ki je prevzel na svoja ramena vso žalost tega sveta, krivice in družbeno nepravičnost. V svoji pesmi Črn kamen na belem kamnu pravi takole:

 

"Umrl bom v Parizu med nevihto, Na dan, ki se ga že spominjam,

Umrl bom v Parizu – in pred tem ne bežim – Morda bo četrtek, kot je danes, v jeseni."

 

Kako se boriti proti takšni siloviti bivanjski tesnobi, če pa na koncu ni drugega kot sprijaznjenost, kar je izraz, ki zajame vsebino takšnih občutkov, pravzaprav letargijo brez strahu ali obžalovanja. Kot da je vse, kar je bilo v življenju nekoč pomembno, postalo le še senca, negativ nečesa, kar je izgubilo svoj notranji žar. Kot poslovilno pismo Virginije Wolf možu Leonardu, v katerem mu je napisala, da ne more več prenašati življenja. Potem si je oblekla plašč, napolnila žepe s kamni in šla v bližnjo reko.

 

Intelektualci nimajo druge izbire, kot da se zaklenejo v svoje slonokoščene stolpe in pogoltnejo ključ. Če je fizičen umik nemogoč, ostane notranja emigracija, ki morda kdaj deluje kot fantazma, vendar je v teh časih še kako nujna. Nujna zato, ker vsak izmed nas potrebuje svoje prostor, kjer ima nekaj malega miru, samote in tišine. Kajti zunaj je ulica, na njej paradirajo patetični sloni na desnem in pokvarjene opice na levem pasu, vmes pa strumno korakajo oportunisti. Sprijazniti se bo treba, dragi bralec, ki se imaš za kritičnega intelektualca z odporom do politikanstva ene in druge strani, da države ne moreva rešiti skupaj, še manj pa jo lahko rešiš sam. Ali kot pravi Salvatore Quasimodo v svoji pesmi In je takoj večer (Ed è subito sera):

 

"Vsakdo sam stoji na srcu zemlje,

s sončnim žarkom preboden: in je takoj večer."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
23
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
12
07.08.2020 23:50
Prihodnji teden prihaja na uradni obisk v Ljubljano ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Prvi visoki ameriški obisk po več kot ... Več.
Piše: Igor Mekina
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
11
07.08.2020 06:03
Slovenci živimo v prepričanju, da so nekje v tujini stvari mnogo bolje urejene kot pri nas. Kdo med nami ni izrekel ali slišal ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
NEP Dejana Kršića: Umetnost je brezčasna, Evropa neskončna
1
11.07.2020 21:03
Kršić je nomad lepote!Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O spravi na "akademski" način: Blišč in beda kurtizanov
14
10.07.2020 23:15
Spravno dejanje, ki ga ponuja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, še najbolj spominja na demokratičnocentralistični ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
10
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj iz Italije poslal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.563
02/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.220
03/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.775
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.531
05/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.385
06/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 11.011
07/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.572
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.341
09/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.437
10/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 985