Razkrivamo

Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati

Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online policijskim dovoljenjem, v katerem je potrebno priložiti dokaz za razlog izhoda. Od kar število okuženih ne upada, so nam omejili izhode na dva na teden. To pomeni, da je velika večina ljudi, ki s(m)o v prostovoljni karanteni od marca, že več kot tri mesece in pol nismo imeli stika z naravo. Večji mestni parki so zaprti in sprehod ali športno udejstvovanje ni dovoljšnji razlog za izhod iz stanovanja.

30.06.2020 08:30
Piše: Tjaša Šuštar
Ključne besede:   Tjaša Šuštar   Čile   koronavirus   Santiago de Chile   karantena   neoliberalizem   socialni nemiri

Foto: Alberto Valdéz (EFE)

"Mi smo bojevniki. Če nas potres ali življenje spravi na kolena, bomo vstali, četudi se bo za to potrebno tiočkrat pobrati in začeti znova."

Spomladi, ko se je svet nenadoma ustavil zaradi izbruha COVID-19, sem se v Santiagu de Chile, kjer že pet let živiva z možem Čilencem, pripravljala na novo šolsko in akademsko leto. A zaskrbljenosti prebivalcev prestolnice te 17 miljonske južnoameriške države v prvih dveh tednih marca ni povzročal virus, temveč napeto ozračje in socialna omrežja, ki so napovedovala ponoven in nasilen zagon socialnega gibanja. To se je z nasilnimi protesti pričelo 18. oktobra 2019 in je do decembra zajelo praktično vsa večja mesta v državi. Zahteve ljudi po izboljšanju socialnih razmer v gospodarsko uspešni, a hkrati tudi eni izmed socialno najbolj neenakih držav v Latinski Ameriki, kjer je potrebno šest generacij (oziroma 180 let), da otrok, ki se rodi v revni družini, prejme povprečni dohodek v državi, so seveda več kot na mestu.

 

Pomanjkanje stika politične elite z vsakdanjo realnostjo večinskega prebivalstva, ki pripada srednjemu in nižjemu razredu, nekvalitetno javno zdravstvo ter izredno drago privatno, s strani oblasti popolnoma sebi prepuščeno javno šolstvo z izgorelimi učitelji, ki se vsak na svoj način borijo "proti sistemu" (40 ur tedensko v razredu s 45 učenci!), izjemno drago zasebno šolstvo, bizarno nizke pokojnine, s katerimi si upokojenci ne uspejo kupiti niti osnovnih zdravil, privatizacija vode, nehumane razmere v kriznih centrih za otroke ... Čile s svojo neoliberalno politiko, v kateri ni ne duha ne sluha o socialni varnosti, in s travmatično zgodovino Pinochetove diktature (1973-1990), ki je še močno živa, je oktobra 2019 izgubil svojo navidezno podobo "oaze Latinske Amerike", kot je državo še nekaj tednov pred nasilnimi nemiru poimenoval presednik Sebastian Piñera.

 

 

Epidemija v času socialnih nemirov

 

Največjemu miroljubnemu protestu v zgodovini Čila, ko se je na začetku gibanja na ulicah Santiaga zbralo skoraj 2 miljona ljudi, so nato sledili tedni nasilnih spopadov med policijo in protestniki ter izgredi, katerih posledica je bila izguba 23 življenj, tisoči ranjenih ter uničena infrastruktura mest. Uničenje poslovalnic malih podjetnikov in množična odpuščanja zaposlenih v uničenih supermarketih in turističnem sektorju so kmalu prinesla novo podobo Čila. Daleč od izboljšanja razmer so mnoge družine ostale brez dohodka, družinska podjetja, ki so bila zgrajena na več desetletnem trudu generacij, so propadla, ljudstvo se je ponovno razdelilo. Med tiste, ki želijo spremembe, vendar ne podpirajo nasilja in uničevanja, ter tiste, ki za vsako ceno verjamejo, da brez sile do sprememb ne bo prišlo. Napeto ozračje, v katerem so se prekinila marsikatera prijateljstva in celo družinski stiki, je nato omililo poletje in marca smo vsi napeto čakali, kaj bo prineslo novo leto.

 

V to začasno zatišje je nato vdrl koronavirus. Žal se oblasti niso pravočasno odzvale in tedanji minister za zdravje Jaime Mañalich, ki je nedavno odstopil, je celo dejal, da ni potrebno skrbeti. Morda pa bo virus v Čilu postal "dobra oseba", smo slišali. Kljub opozorilom zdravstvenega osebja in prošnjam številnih županov oblasti niso želele razglasiti popolne karantene za čilensko prestolnico, saj jih je skrbelo predvsem kakšne posledice bi imelo to za že močno oslabljeno gospodarstvo. Tako so v prostovoljni karenteni lahko ostali tisti, ki so si to lahko privoščili (višji srednji in višji razred), medtem ko je nižji sloj še vedno hodil na delo.

 

 

Ko država pozabi na državljane

 

Število okužb, ki so bile v začetku skoncentrirane v bogatih predelih mesta (virus je prišel v Čile iz Evrope preko popotnikov, ki so si lahko privoščili obisk stare celine med poletnimi počitnicami), se je nato preko delavcev, ki možnosti izolacije niso imeli, razširil tudi v socialno ogrožene predele. V teh je danes tudi največ okuženih in mnogi izmed njih nimajo dostopa do ustrezne zdravstvene oskrbe, saj v javnih bolnišnicah že od vsega začetka primanjkuje potrebne medicinske opreme. Prav tako se je ogromno družin znašlo v stiski zaradi brezposelnosti, saj je država od vsega začetka dala zeleno luč podjetjem za odpuščanje. Edina konkretna "pomoč" je prišla s strani privatnih bank, ki omogočajo odloge kreditov, ter šele po 3 mesecih epidemije s strani države – paket prehrambenih izdelkov, namenjem družinam srednjega in nižjega sloja, ki bo vsaj za mesec dni močno olajšal življenje mnogim.

 

Ljudstvo, navajeno tega, da zanj nihče ne poskrbi, se je ponovno organiziralo samo. V socialno ogroženih komunah, so ponovno oživele ollas comunes, skupni lonci, ki delujejo na principu "vsak prinese, kar ima in skupaj skuhamo topel obrok". Prav tako so nekateri posamezniki organizirali dobrodelne akcije zbiranja hrane za najbolj ogrožene družine. V stanovanjskih skupnostih sosedje pomagamo sosedom, ki so ostali brez zaposlitve in preživljajo družino s prodajo domače pripravljenih dobrot (od hamburgerjev, kosil, do kruha ter lokalnih sladic). Napetost, ki je bila tako prisotna v zraku ob koncu leta 2019, je sedaj ponovno zamenjala dobrohotnost v pogledih izza maske, tople besede in podporna sporočila na WhatsApp skupinah stanovanjskih skupnosti.

 

 

Sto dni samote

 

Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online policijskim dovoljenjem, v katerem je potrebno priložiti dokaz za razlog izhoda. Od kar število okuženih ne upada, so nam omejili izhode na dva na teden. To pomeni, da je velika večina ljudi, ki s(m)o v prostovoljni karanteni od marca, že več kot tri mesece in pol nismo imeli stika z naravo. Večji mestni parki so zaprti in sprehod ali športno udejstvovanje ni dovoljšnji razlog za izhod iz stanovanja. Pouk se za otroke z dostopom do interneta izvaja preko spleta (pri čemer tisti brez računalnika oziroma interneta te sreče nimajo.) in po napovedih naj bi nadaljevali s to modaliteto do konca septembra. Občutek ujetosti za štirimi stenami 24 ur na dan že več kot 3 mesece, ekonomska stiska, izgube bližnjih zaradi koronavirusa, porast anksioznosti, depresije in medosebnih stisk, porast družinskega nasilja, socialna izoliranost starejših, izgorelo zdravstveno osebje in starši, ki skušajo manevrirati med skrbjo za otroke, šolanjem preko interneta in lastnimi službenimi obveznostmi, so boleči stranski učinki te svetovne epidemije, ki nas ima v Čilu še močno v svojih krempljih.

 

Izza melanholije, obupa in najrazličnejših stresnih odzivov, ki nas spremljajo že tri mesece, pa med pogovori na tržnici ter na socialnih omrežjih izstopa duh upanja in rezilience, ki me je tako prevzel pri Čilencih, od kar sem tu in ki nas Slovence, ki se velikokrat ne zavedamo, kaj imamo, lahko marsikaj nauči. Poleg topline, gostoljubnosti in smisla za humor se stavek, ki po mojih izkušnjah najbolje opiše Čilence, glasi takole: "Mi smo bojevniki. Če nas potres ali življenje spravi na kolena, bomo vstali, četudi se bo za to potrebno tiočkrat pobrati in začeti znova."

 

Tjaša Šuštar je zakonska in družinska terapevtka, ki živi v Santiagu de Chile. Sprva je delala kot svetovalna delavka v šoli s socialno ogroženimi otroki, nato se je posvetila izvajanju predavanj in delavnic za starše, terapijam ter spremljanju nosečnic in njihovih partnerjev v vlogi porodne in poporodne doule. Je tudi strokovna sodelavka slovenskega terapevtskega inštituta Vita Bona, preko katerega izvaja online terapije v slovenskem in španskem jeziku.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
21
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.563
02/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.220
03/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.775
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.531
05/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.385
06/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 11.011
07/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.572
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.341
09/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.437
10/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 985