Razkrivamo

Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?

Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako močno ogrožala temeljne ustavne vrednote, bi naj torej skrbno odločil predsednik države; izvoljena oseba polnega zaupanja, neobremenjena s pripadnostjo političnim in lobističnim silnicam. Pooblastila predsednika države bi torej več ne bila subsidiarne, temveč izvršitvene narave. Po vsej verjetnosti bi moral set ukrepov na potrditev v državni zbor, ter šele po potrditvi v hitro postopanje z vnaprej oznanjenimi posegi v ustavno polje. Delovanje bi moralo biti po svoji naravi radikalno, vendar v polni smiselni povezavi s cilji in naravo posegov. 

05.07.2020 11:00
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ključne besede:   pravosodje   vlada   parlament   Rajko Pirnat   ustava

V teoriji nekaterih teoretikov ustavnega prava je zaznati oceno, da bi naj, kadar gre za paralizo ustavnega delovanja vej oblasti, o potrebi uvedbe izrednega stanja odločal predsednik države. Pri obstoju načela delitve oblasti bi ne bilo  primerno izvajati tovrsten poseg po drugi oblastveni veji.

Slovenija se vsekakor dlje časa nahaja v stanju neustreznega delovanja posameznih sistemov in vej oblasti, česar v dani situaciji praktično ni možno rešiti  znotraj ustavnih omejitev. Poskusi reševanja neustreznosti zadenejo ob realnost političnega dualizma. Trajni razpored političnih moči kaže na dolgoročni pat položaj, na izenačenost dveh političnih polov z določenim naskokom enega. Politična stran bi naj protiustavno zlorabljala nezmožnost vplivanja na relaciji (pravo)sodne in izvršilne veje oblasti. V tej povezavi je opozoriti na vidnega pravnega strokovnjaka dr. Rajka Pirnata, ki graja posege politike v pravosodje, izražene v nedavnem svarilu predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu, ki bo moral prevzeti odgovornost za posledice pozivanja na umor političnega programa, imenovanega po konkretni osebi, ter za selektivno uporabo policijskih usmeritev k določenim tipom preiskav. 

 

Dr. Pirnat zaznava poseg v načelo delitve oblasti, celo zametke diktature. Državno tožilstvo (napačno!) všteva v pravosodje, izenačujoč ga s sodstvom, zaradi česar bi naj bile možnosti posega politike omejene tudi v ta organ. Pismo politika oceni s sledečo mislijo: "Veste, vlada in oblast je zato, da zagotovi izboljšanje razmer na tem področju." Nekaj vrstic dalje poziva politiko na zadržanost pri grajanju dela policije ter s tem k prispevanju umiritvi konfliktov. Opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu torej tolmači kot nedovoljen poseg v temelje ustave.

 

 

I.

 

Dr. Pirnatu ne gre oporekati, ko opozarja na načelo delitve oblasti, ki brani najšibkejšo vejo pred močnejšima dvema (ki sta v osnovi ena sama – politična). Pravilno opozarja na pravico državnega tožilstva po avtonomni presoji, ali določena dejavnost vsebuje znake kaznivega dejanja. Pravilno opozarja na kršitev temeljev ustave, kadar se ogrozi načelo nevmešavanja v delovanje sodstva. Vendar pa dr. Pirnat ni jasen pri sredstvih za izboljšanje razmer ter pri izbiri načinov relaksacije konfliktov. Potrebno bo poseči po smiselni, iz konteksta izhajajoči razlagi. Avtor izboljšanje razmer - kot kaže - razume v nuji po krepitvi samostojnosti pravosodja in izboljšanju materialne podlage, nadalje kot politiki strogo zamejitev kritiziranja stanja in razmer, posebej pri obravnavanju konkretnih primerov. Politika naj opusti kritiko MNZ, kadar le-to izvršuje naloge državnih tožilstev. Konflikte je torej treba umiriti, da bi se lahko delovalo ustavno, ne diktatorsko, v duhu sodobnih demokratičnih načel. V pozivu predsednika vlade zaznava ne le nedovoljen pritisk, temveč celo prvine diktature kot vrhnje oblike protiustavne drže.

 

Dr. Pirnat ne odgovori na vprašanje, kako naj veja oblasti ravna, kadar pri drugi opazi kontinuirane metode protiustavnega delovanja, ki ogrožajo temeljne ustavne vrednote?! Če bi, denimo, državno tožilstvo in policija  namenoma časovno in vsebinsko neenako obravnavali posamezne kategorije fizičnih in pravnih oseb v smislu neobravnavanja pripadnikov neke politične opcije, medtem ko bi naj ekspresno obravnavali pripadnike druge; kadar bi ščitili pripadnike lobističnih podtalnih elit, jih izvzemali iz kazenske odgovornosti, jim omogočali plenitev (državnega) premoženja. 

 

Kadar so torej veje oblasti ali organi selektivno naklonjeni politični opciji, jo brezrezervno ščitijo, skupaj s pripadajočimi omrežji, z najhujšimi kršitvami temeljnih ustavnih načel. Dr. Pirnat ne pojasni, kako bi sanaciji tovrstne celote razmerij prispevala receptura zadržanosti pri kritiziranju, krepitev samostojnosti delovanja, širitev podpore in materialne podlage? Kajti ravno v po dr. Pirnatu potrebnem stanju sistemske samostojnosti bi se naj po trditvah predsednika vlade protiustavnost razbohotila do neznosnosti. Ali ne gre razumeti poziv po krepitvi obstoječega stanja kot apologijo?! Ali naj torej politika načelno mirno opazuje stanje v sistemih in podsistemih, ključnih za delovanje pravne države, brez pravice javno opozoriti, kaj šele poseči zraven? Ali je torej paraliza sistema skozi načela neposeganja v posle drugih usoda parlamentarnih demokracij? Menim, da ne.

 

 

II.

 

Znanost postavlja iz leta v leto oceno težišč motiviranosti človekovih ravnanj in združevanj v težnjo po zagotovitvi lastne varnosti, za gotovost katere je potrebno doseči bližino vzvodom odločanja. Višje ko si v hierarhiji, bolje si zaščiten pred nevarnostmi. Po vsej verjetnosti gre za obliko refleksa preživetja, bolj organske kakor racionalne narave. Sistem, prepuščen sam sebi, zaščiten pred nevarnostmi okolja, samodejno neguje sinhrono delovanje lastnih nivojev odločanja, personalne povezave s ciljem kolektivne varnosti. Zaprti sistemi v ta namen komunicirajo radi le s tistimi deli  okolja, ki tihožitij notranje stabilnosti ne ogrožajo. Kadar zunanji sistem s potencialom ogrožanja pokaže "dobronamerno" razumevajoče sprejemanje notranjih navad, pride zlahka do polne sistemske sinergije, podpiranja drug drugega. Mrežni sistem med sistemoma ponuja bistveno več samozaščite, v prvi vrsti  odtujenim oblastvenim centrom. Poseg v interese sistemskega partnerja se upravičeno doživlja kot ogroženost lastnih pozicij, kar narekuje zaščito pred obema neugodnimi posegi. Hkrati skupno delovanje praviloma omogoča tudi skupne finančne učinke, doseganje finančnih koristi iz zunanjosti interesnega omrežja.

 

Če bi politični organi ugotovili obstoj zgornjega stanja, bi bržkone morali vzeti v roke ustavo, jo odpreti pri 92. členu ter prebrati: 

 

(1) Izredno stanje se razglasi, kadar velika in splošna nevarnost ogroža obstoj države. O razglasitvi vojnega ali izrednega stanja, nujnih ukrepih in njihovi odpravi odloča na predlog vlade državni zbor.

 

(2) Državni zbor odloči o uporabi obrambnih sil.

 

(3) Kadar se državni zbor ne more sestati, odloča o zadevah iz prvega in drugega odstavka predsednik republike. Odločitve mora dati v potrditev državnemu zboru takoj, ko se ta sestane.

 

 

V teoriji nekaterih teoretikov ustavnega prava je zaznati oceno, da bi naj, kadar gre za paralizo ustavnega delovanja vej oblasti, o potrebi uvedbe izrednega stanja odločal predsednik države. Pri obstoju načela delitve oblasti bi ne bilo  primerno izvajati tovrsten poseg po drugi oblastveni veji. Vlada in državni zbor sta organa politične volje, sicer legitimirana skozi volilno željo glasovalcev, toda parlamentarna večina in vladna sestava ne dosežeta plebiscitarne narave. Temu primerno narašča vloga predsednika države – edinega neposrednega izvoljenca ljudstva, primus inter pares. Ustava mu v 108. členu nalaga: 

 

(1) Kadar se državni zbor zaradi izrednega stanja ali vojne ne more sestati, lahko predsednik republike na predlog vlade izdaja uredbe z zakonsko močjo.

 

(2) Z uredbo z zakonsko močjo se lahko izjemoma omejijo posamezne pravice in temeljne svoboščine, kakor to določa 16. člen te ustave.

 

 

(3) Predsednik republike mora uredbe z zakonsko močjo predložiti v potrditev državnemu zboru takoj, ko se ta sestane. 

 

 

V izognitev možnosti zlorab politične moči je morda najbolj smiselna avtonomna dolžnost predsednika republike, razglasiti izredne razmere, skozi katere bi odvzel prvine ustavnega varstva ter predpisal vrsto nujnih ukrepov za sanacijo groženj, ki dosegajo standarde velike in splošne nevarnosti za delovanje države. Presoja pravnega standarda zadostne stopnje ogroženosti nalaga restriktivno razlago. Ta skrajni ukrep bi naj bilo mogoče izpeljati le ob skrajno ogrožajočih odklonih sistemske narave, ki dejansko dosežejo in ohranjajo stanje ogroženosti države. Kdaj nastopijo takšni primeri, bi moral predsednik države na pobudo politike ter ob sodelovanju posvetovalnega telesa oceniti celovito ter posebej; ukrepati bi smel šele, ko problem doseže enormno moteč okvir, nerazrešljiv z ustavnimi sredstvi. Zlorabe ustave po predmetnih organih bi morale biti sistemske, ponavljajoče se do predvidljivosti ter z jasno definiranimi protiustavnimi cilji. Ali bi obseg in narava kršitev recimo povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade) tako močno ogrožala temeljne ustavne vrednote, bi naj torej skrbno odločil predsednik države – izvoljena oseba polnega zaupanja, neobremenjena s pripadnostjo političnim in lobističnim silnicam. Pooblastila predsednika države bi torej več ne bila subsidiarne, temveč izvršitvene narave. Po vsej verjetnosti bi moral set ukrepov na potrditev v državni zbor ter šele po potrditvi v hitro postopanje z vnaprej oznanjenimi posegi v ustavno polje. Delovanje bi moralo biti po svoji naravi radikalno, vendar v polni smiselni povezavi s cilji in naravo posegov. 

 

Avtorju je blizu misel, da načela delitve oblasti in podobna niso namenjena absolutni zaščiti kogar koli pri hudo ogrožajočih posegih v družbo z jasnimi protiustavnimi nameni.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
10
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.034
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.270
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.049
04/
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.769
05/
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
Bine Kordež
Ogledov: 1.607
06/
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.770
07/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.397
08/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.232
09/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.084
10/
"Če bi se v Sloveniji ravnali po švedskem modelu, bi imeli vsaj 1200 mrtvih, a lahko bi jih imeli veliko več, če bi zdravstveni sistem odpovedal."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.077