Komentar

Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste

Napovedovali so tesen izid, morda celo zmago opozicijskih socialistov, ki so šli na volitve s koalicijo Restart, pa se je na koncu vse obrnilo na glavo in javnomnenjske raziskave so se ponovno izkazale kot hudo nezanesljive. Hrvaško bo skoraj zagotovo še naprej vodil HDZ, premier ostaja Andrej Plenković. Skrajni desni odpadniki od HDZ (Domovinski pokret) so se na volitvah sicer relativno dobro odrezali, največje presenečenje pa je zagotovo šest poslanskih mest za zeleno stranko Možemo!. Ob robu parlamentarnih volitev se zastavlja vprašanje, ali in v čem se moderna hrvaška politika, ki je v mednarodnem prostoru neprimerljivo uspešnejša od slovenske, razlikuje od naše. In v čem je njena prednost. 

06.07.2020 00:30
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   volitve   Hrvaška   Andrej Plenković   HDZ   vlada   Slovenija   SDP

Foto: Večernji list

Kdo bi si mislil, da se bo v slabem desetletju razmerje med Slovenijo in Hrvaško, ko gre za vsebinski koncept politike na ravni strank, tako spremenilo. V našo škodo seveda.

Z drugimi besedami, kako to, da hrvaška desnica tako suvereno zmaguje na volitvah, medtem ko v Sloveniji ne more in ne zmore priti na oblast v nekih normalnih razmerah - pa še to praviloma le v koaliciji z eno ali dvema (levo)sredinskima strankama. Odgovor, ki ga večina slovenskih analitikov ali profesorjev z družboslovja noče slišati, nima nobene zveze z rimokatoliško cerkvijo, domovinsko vojno ali zgodovinskim resentimentom s Srbi. Tudi teze o poveličevanju ustaštva, ki da je normalen pojav v moderni hrvaški družbi, so deplasirane. Po svoje je neverjetno, kako obsoletne in klišejske hkrati so "informacije", ki jih domači javnosti posredujejo slovenski mediji v zvezi s sosednjo državo. Bržkone je ta hip samo Madžarska bolj mračnjaška dežela, kajti njen diktatorski premier je stegnil svoje fašistične kremplje po slovenskih medijih, podjetjih in ima pri nas tudi zvestega zaveznika Janeza Janšo. Retorika, ob kateri bi se še pred dvajsetimi leti, ko smo podobne reči poslušali v zvezi z Miloševićem, smejali, je zdaj postala nekaj običajnega v dobršnem delu slovenskih medijev. Na roke jim gredo tudi kronično zapleteni odnosi v desnosredinskem političnem prostoru pri nas, sploh Janševa dominantna vloga in že skoraj tri desetletja trajajoča politična kariera. Sklep, ki sledi sam po sebi, opravičuje izrazito pejorativen, včasih celo posmehljiv odnos do desnice na Slovenskem, ki je zaradi vsega tega pridobila sloves predmoderne, neevropske in v končni konsekvenci celo nedemokratične ...

 

Vse to zasenči bistvo problema: da namreč hrvaška politika ne glede na predznak deluje v korist nacionalnih interesov države, medtem ko imamo v Sloveniji problem z internacionalistično levico, ki je zakuhala večino zunanjepolitičnih flopov v zadnjih tridesetih letih. Svetla izjema je bil kvečjemu Janez Drnovšek, ki pa ga konec koncev niti ne moremo označevati za levičarja. In ker je hrvaška desnica v vseh pogledih uspešnejša od slovenske, ji je uspela tudi menjava generacije, kar vsaj deloma spominja na "avstrijski model", kjer so v ljudski stranki po vzponu Sebastiana Kurza nemudoma upokojili vse starejše strankine kadre.

 

Moderna desnica torej zmaguje na volitvah, zato bi se bilo smiselno vprašati, kakšna desnica je naša oziroma kaj je narobe z modernostjo naše države. Ali pa imamo opravka s kombinacijo enega in drugega ...

 

 

***

 

Nedeljske parlamentarne volitve na Hrvaškem sem preživel v odmaknjeni južnodalmatinski otoški vasici, kjer bi letos poleg naše družine s težavo našli ducat turistov. Takšnega miru ni bilo že dvajset let, pravijo domačini, ki jih letošnja sezona bolj spominja na sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so na otok začeli množičneje prihajati prvi turisti. Morda je ravno ta občutek izoliranosti, ki je seveda neposredna posledica koronavirusa, pripomogel k temu, da sem zadnji teden zaman iskal kakršne koli materialne dokaze, da so v državi dejansko parlamentarne volitve. Pa razen nekaj manjših, diskretno obešenih plakatov manjših dimenzij nisem našel ničesar, kar bi spominjalo na predvolilno kampanjo. Edinole Radio Dubrovnik je redno vrtel oglasno sporočilo, v katerem je premier Andrej Plenković razlagal, zakaj je njegova vladajoča stranka HDZ najboljše zagotovilo za to, da bo Hrvaški tudi v bodoče šlo dobro. S sloganom Varna Hrvaška (Sigurna Hrvatska) so hedezejevci tokrat elegantno obšli sence nacionalizma in vse karte stavili na znanje, izkušnje in profesionalizem. V nekih drugih časih bi to delovalo pretenciozno, morda celo deplasirano, tokrat pa so se okoliščine spremenile in že Plenković sam v marsičem pooseblja nov duh strankinega establishmenta. Ko sem ga lani poslušal, kako v kultivirani francoščini govori v Evropskem parlamentu, mi je za hip pred oči prišla sključena Serpentinškova figura na traktorju - in nenadoma mi je bilo jasno, zakaj tedanji slovenski premier Marjan Šarec niti slučajno ni imel želje nagovoriti evropske parlamentarce. Nije žvaka za seljaka, pravijo na jugu. Ali pa še huje: Šta zna svinja šta je dinja.

 

 

***

 

Hrvaško politiko sem prenehal aktivno spremljati leta 2011, ko sem zaključil sodelovanje s Styria International AG, s tem pa sem izgubil tudi stike z večino sodelavcev iz Zagreba. Styria je imela in ima tam še vedno neprimerno močnejši medijski konglomerat kot v Sloveniji, Hrvati pa so tudi številčneje zastopani v menedžmentu družbe. Pred desetletjem, ko sem kot svetovalec predsednika uprave Styria International redno sestankoval v Zagrebu, so bile razlike med Slovenijo in Hrvaško kljub vsemu velike in hitro opazne. Nenazadnje smo bili mi že več kot pol desetletja člani Evropske unije, Hrvaška pa je bila še sredi pristopnih pogajanj. Na ekonomskem področju smo bili dva koraka pred njimi, edino na medijskem področju je bila Hrvaška že takrat pestrejša, pluralnejša, kajti prisotnost tujih medijskih lastnikov je zagotavljala relativno visoke novinarske standarde. O tem, kakšna bi bila primerjava na področju politike, pa leta 2010 ali 2011 nikoli nismo prišli daleč, saj moji hrvaški sodelavci in kolegi niso radi komentirali notranje politike svoje domovine. Ne glede na to pa sem imel občutek, da je bila takratna Hrvaška nekako ukleščena med dediščino Tuđmanove HDZ, ki jo je po polomu z Ivom Sanaderjem prevzela Jadranka Kosor, ter socialdemokrati (SDP), za katerimi se je vlekla nit komunistične preteklosti. Poleg teh dveh dominantnih strank so bili na sceni še narodnjaki, pravaši, liberalci in nekaj manjših strank. Zgodba zase je bil Zagrebški bandit, kot smo mu rekli v šali, tj. Milan Bandić, ki je zaradi suma korupcije in najrazličnejših mahinacij podoben lik kot ljubljanski šerif Zoran Janković. Tudi na Hrvaškem je volilni sistem naredil precej škode z drobljenjem glasov.

 

Po skoraj desetletju je bilo zato zanimivo opazovati hrvaško politiko v predvolilnem času. Zaradi grozeče nove epidemije koronavirusa je bila kampanja oskubljena in temu primerno dolgočasna. Ponovno dva dominantna tabora, zmerno konzervativna HDZ na eni ter nova, ad hoc koalicija intelektualnega naziva Restart, v kateri so ključno vlogo odigrali socialdemokrati. Ki pa jih ne vodi več Hercegovec Zoran Milanović, pač pa nov, meni docela nepoznani obraz. Toda ob tej ali-ali varianti so nase opozorili še zeleni, ki so na koncu dosegli omembe vreden razultat, medtem ko je skrajna desnica sicer prišla v parlament, vendar jih nihče ne bo želel gledati v vladi. Skrajna desnica so med drugim tudi nekateri odpadniki iz HDZ, ki so pod vodstvom pevca Miroslava Škora ustanovili novo stranko Domovinski pokret zato, ker se jim je zdela HDZ preveč sredinska ali celo leva.

 

Opazil sem, da se skoraj nihče ni pritoževal na naš, "slovenski način", češ da so itak vsi isti in da ni nobene izbire, koga sploh voliti. Tudi fenomena, ki se je močno okrepil v slovenski politiki zadnjih let, da namreč ljudje zaradi predvolilne kampanje strank volijo proti neki stranki oziroma njenemu predsedniku, ne pa za stranko, ki jo podpirajo, na Hrvaškem nisem zaznal. Iz vsega tega lahko potegnem zaključek, ki bi me še pred leti zelo presenetil: namreč da je hrvaška politika zelo napredovala in se prebila na opazno višji novo kot slovenska. Mislim, da je eden ključnih razlogov za to generacijski preskok, kajti obe doslej vodilni stranki - tj. HDZ in SDP - sta na čelo postavila relativno mlada predsednika. Andrej Plenković je letnik 1970, njegov glavni nasprotnik Davor Bernardić, ki bo zaradi poraza na volitvah kmalu letel kot šef SDP, pa celo 1980.

 

 

***

 

Kdo bi si mislil, da se bo v slabem desetletju razmerje med Slovenijo in Hrvaško, ko gre za vsebinski koncept politike na ravni strank, tako spremenilo. V našo škodo seveda. Kajti medtem ko se slovenska levica in desnica kot pes in mačka vrtita okoli starih travm, ki so v resnici nerešljive, ustvarjata status quo, zaradi katerega stoji vsa država. Hrvaški je ne glede na vse zgodovinske frustracije uspelo narediti korak naprej, ker je ena izmed njihovih vodilnih strank uspela pozitivna selekcija - kar bo imelo učinek za celoten politični prostor. Zaradi tega se obnašajo kot država, nastopajo kot država in gredo na volitve kot država.

 

Kaj si mislim o Sloveniji v tem pogledu, najbolj duhovito ponazarja oglasni pano na eni izmed ljubljanskih ulic, ki reklamira blagovno znamko Banana Republic: Ljubljana, lepo je biti tu.

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
26
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
NEP Dejana Kršića: Umetnost je brezčasna, Evropa neskončna
1
11.07.2020 21:03
Kršić je nomad lepote!Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O spravi na "akademski" način: Blišč in beda kurtizanov
14
10.07.2020 23:15
Spravno dejanje, ki ga ponuja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, še najbolj spominja na demokratičnocentralistični ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
10
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj iz Italije poslal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
17
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
9
08.07.2020 11:30
V Sloveniji se je obsedenost z oblastjo obdržala do današnjih dni, saj privrženci revolucionarnih tradicij začno s protesti in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ko sem na odru in so vame uprte stotine oči, se šele zavem, da zares obstajam!
13
04.07.2020 21:59
Katarina Stegnar povezuje svojo osebno obliko z natančno nadzorovanim izjavljanjem. Tudi takrat, ko se v njej sproži ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.040
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.271
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.050
04/
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.771
05/
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
Bine Kordež
Ogledov: 1.608
06/
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.771
07/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.397
08/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.233
09/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.087
10/
"Če bi se v Sloveniji ravnali po švedskem modelu, bi imeli vsaj 1200 mrtvih, a lahko bi jih imeli veliko več, če bi zdravstveni sistem odpovedal."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.077