Komentar

NEP Dejana Kršića: Umetnost je brezčasna, Evropa neskončna

Kršić je nomad lepote! Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo le objektni fetiš. Ni oblikovanja brez razumevanja razvoja ideje o oblikovanju. Z radikalnim sprejemanjem preteklosti spreminja svet. Dejan Kršić vedno deluje znotraj avatgardističnega diskurza z osvobajajočo estetiko. Dejan Kršić je oblikovalec intelektualnega akcionizma. Pozdravljen, tovariš!

11.07.2020 21:03
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Dejan Kršić   NEP   Evropa   umetnost   oblikovanje

Foto: Nacional

Umetnost je proizvodnja oblik izza dobrega in zla. To misel bi najraje ponavljal in ponavljal, da bi se vrasla v človeško zavest samo zato, da bi lahko vsi brez zadržkov in pretresov vstopili v svet oblikoslovnih problemov.

Prejšni teden se je zaključila razstava mojega tovariša v umetnosti, umetnostnega zgodovinarja in grafičnega oblikovalca Dejana Kršića, v razstavišču Hrvatskog dizajnerskog društva v Zagrebu z naslovom NEP/Nova Evropa: Kunst ist Zeitlos-Europa endlos (NEP/Nova Evropa: Umetnost je brezčasna-Evropa neskončna). Pričujoči komentar je posvečen najinemu prijateljstvu.mNajpomembnejša sprememba, ki se je zgodila v umetnosti oblikovanja od davnih osemdesetih let Kršićevega NEP-a (Nove Evrope) pa do danes, je prehod iz analognih oblikovalskih praks v oblikovanje (iz)diskurza s pomočjo elektronskih orodij. V teh treh desetletjih smo spremljali fascinanten prehod od produktnega k produkcijskemu načinu oblikovanja, prehod od oblikovanja produktov k oblikovanju digitalnih sistemov - aplikacij. V zadnjem desetletju XX. stoletja se je odigrala monumentalna medijska tranzicija. V totalu se je spremenil način mišljenja oblikovanja kakor tudi tudi narava umetnosti.

 

Moj tovariš v umetnosti Miha Turšič pravi, da smo zaradi spremembe  proizvodnje v produkcijsko enoto dobili popolnoma nove linije izdelkov. Z njimi pa nov čas. Zgodila se je totalna tranzicija samega medija. Po strojnici, ki je skoraj dve stoletji s pomočjo nadzora operirala s produktno proizvodnjo, smo v zadnjih tridesetih letih dobili popolnoma novo stanje sveta. Izoblikovale so se odprte sistemske strukture. Nič več ne oblikujemo lepih predmetov, temveč lepe interakcije. Miha Turšič, vodja projektov amsterdamskega razvojnega centra WAAG, meni, da pri oblikovanju diskurza ni več vprašanje kaj, temveč kako oblikovati! Točno ta pozicija najbolj določa tudi Dejana Kršića. 

 

V digitalnem svetu ne potrebujemo proizvodnega obrata za materialno proizvodnjo, v katerem bi z veščinami proizvajali produkte. Z oblikovalcem digitalnih okolij pa lahko brez zadržkov sodeluje cela vrsta bodočih uporabnikov teh istih aplikacij, ki s svojo življensko izkušnjo sooblikujejo njihove smiselne povezave. Uporabniki imajo več kot pravico, da sooblikujejo bodoči svet njim lastnih funkcij. Pozor! V današnjem svetu moramo aplikacije nujno oblikovati s pomočjo ekološkega mišljenja - predvsem s svojimi pomisleki! Oblikovalec nima natančnega vpogleda v tuja življenja, lahko pa jih opremi na način, da demokratični svet izrazi svoje izkušnje, probleme in strahove, oblikovalec pa jih smiselno poveže.

 

Digresija: Aplikacija za nadzor najnovejšega koronavirusa je nesmiselna predvsem zato, ker je za državljane neuporabna, za državo in njen aparat prisile pa zelo uporabna - možno jo je zlorabiti za druge namene. Zato, ker se je spremenil produkcijski odnos, lahko sam postaneš proizvodna surovina nekoga drugega. Ne da bi se tega sploh zavedal, postaneš nevidni delavec-agent brez mezde. Konec digresije.

 

Oblikovalec(iz)diskurza oblikuje generalne odnose. Dejan Kršić je grafični oblikovalec in aktivni raziskovalec oblikovanja. V XXI. stoletju je več kot očitna proizvodnja sistemov, ki temeljijo na diskurzu. V preteklosti si potreboval določeno veščino, da si proizvedel izdelek, veščino obrti, danes pa oblikovalec gradi sisteme in njihove notranje povezave. Oblikuje procese; ne kot genij, temveč kot nekdo, ki omogoča skupnen človeški podvig, kozmistični podvig.

   

Konstruira digitalne knjige resničnosti. Konstruira digitalne aplikacije.

 

Tranzicija poteka iz tehnološko strojnega sveta v ekološko odprte soodvisne sisteme. Pri oblikovanju ekoloških sistemov je najpomembnejše, da skrbimo za vire, ne pa, da jih izkoriščamo. Ljudje sodelujemo pri oblikovanju(iz)diskurza s svojimi pomisleki. Vsak je poznavlec svojega življenja, vsak oblikuje svoje življenje. Zato ima vsak pravico, da sodeluje pri vzpostavljanju prototipov. Oblikovalec je tisti, ki nas mora opozarjati s svojo strokovno in kritično zavestjo na nevarnosti, ki pretijo družbenem ustroju.

 

Novo oblikovanje producira nove odnose. Oblikovanje je umetnost najvišje stopnje reda v času nereda. Je želja po lepem redu, v katerem je metodološko nameščen kritični dejavnik. Življenje je stanje živega bitja, v katerem delujeta tako dobro kot zlo.

 

Bodi pozoren: algoritmski stroj je postal neviden. Začel je uporabljati tebe. V preteklosti si ti vzel v roke stroj, ki je proizvajal, danes pa on obdeluje tebe. Na to nas opozarja Kršićev NEP (skupaj z Gordano Brzović in Janijem Štravsom), podobno kot historični NEP. Historična avantgarda je šele v XXI. stoletju dobila prostor za sistemsko oblikovanje. Za proizvodnjo skupnega, oblikovanje obdajanja in okoljskih modelov. Vzpostavlja se z transdisciplinarnim naporom. Vprašanje je, kaj moramo izoblikovati: zagotovo moramo vzpostaviti idejo skupnega podviga, skupne naloge. To nam omogoča oblikovalec (iz)diskurza.

 

Vse produkcijske sile moramo usmeriti proti nasilju podob (preleti letal nad bolnicami ali nad goro Rushmore). Že več kot stoletje in pol ni več vprašanje, kaj imata znanost in umetnost za sporočiti, temveč kaj lahko skupaj naredita.

 

Stil sedanjosti, funkcije bodočnosti!

 

Izdelek je časovni dogodek. Oblikovanje je najprej določitev formata in v drugem koraku preseganje formata. V umetniškem delu Dejana Kršića se vedno znova vidi inovacija, cel niz novosti. Že od samega začetka deluje strateško v konseravtivnih medijh s pomočjo novo medijske dikcije. Začel je z razmnoževanjem (idej), s fotokopiranjem in fanzini. Z vzorčenjem idej.  S semplanjem (Fran besedo zazana). Od nekdaj je želel preseči idejo, da je umetnost tisto, kar je razstavljeno v galeriji. Preseči idejo umetnika genija in ga aktivno vključiti v produkcijske prakse. V novo Evropo, v novo ekonomsko politiko. V nov digitalni LEF (Leva fronta).

 

Življenje je način obstajanja znotraj dobrega in zla.

 

Dejan Kršić ima za seboj zahtevno življenje med koordinatama nacionalizma in škrlatnega greha kiča: Če mislite, da ste kot umetnik zunaj politike, zunaj idelogije, to samo pomeni, da se je ne zavedate, to samo pomeni, da delujete znotraj politike nekoga drugega, ki vas izrablja za svoje namene.

 

Res je, Kršić konstruira svojo lastno disciplino.

 

Vrnimo se k prijateljstvu: oblikovanje je nujno potrebno gledati v odnosu do diskurza, oblikovanje je diskurzivna umetniška praksa. Oblikovanje že dolgo ni več rokodelstvo (Bauhaus) ali proizvodnja (Factory).

 

Oblikovanje vmesnikov, oblikovanje interakcij je bilo vedno semantična praksa. Oblikovanje producira, analizira, posreduje, reproducira, distribuira ideje, predvsem pa posreduje družbene pomene. To danes velja kot še nikoli doslej. Dejan Kršić je bil vseskozi kritičen do postmodernističnih postopkov.

 

Menim, da bi se Aleksander Flaker strinjal: Kršić je nomad lepote! Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo le objektni fetiš. Ni oblikovanja brez razumevanja razvoja ideje o oblikovanju. Z radikalnim sprejemanjem preteklosti spreminja svet. Dejan Kršić vedno deluje znotraj avatgardističnega diskurza z osvobajajočo estetiko. Dejan Kršić je oblikovalec intelektualnega akcionizma. Pozdravljen, tovariš!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
4
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
18
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
18
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik iz karantene: Prvo neposredno bitko s koronavirusom smo dobili, a vojna bo še prekleto dolga.
4
06.10.2020 21:44
Dan po koncu karantene je oblačen, a za nas sije sonce. Stran od množic se sprehodimo po mestu in uživamo na svobodi. Čakamo na ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Bi Trumpova zmaga na novembrskih volitvah res prinesla konec sveta, kot ga poznamo?
7
04.10.2020 23:00
Komentar smo prejeli nekaj ur pred uradnim sporočilom iz Bele hiše, da je bil predsednik Donald Trump pozitiven na testu za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismeni, polpismeni in nepismeni: Če ne bomo brali, nas bo pač pobralo
8
04.10.2020 11:00
Po bralni pismenosti odraslih se Slovenci spotikamo na dnu lestvice razvitih držav, ki so članice združenja OECD. Najbolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Modernistična svetloba Mileta Koruna: Večno vračanje k tistemu, česar še nikoli ni bilo
2
03.10.2020 21:55
Po petintridesetih letih imam namen komentirati umetniško gesto Mileta Koruna v predstavi Šest oseb išče avtorja . Poleg tega pa ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ali je obstoječi medgeneracijski sistem financiranja pokojnin vzdržen - in pravičen?
11
01.10.2020 22:00
Predlog dvigovanja upokojitvene starosti na 67 let ali še kako leto več doživlja veliko nasprotovanj. Razumljivo, da nekdo, ki ... Več.
Piše: Bine Kordež
Tovariši, priznajte si: Kordiševa Levica je res "shithole", usrana luknja slovenske parlamentarne demokracije!
11
30.09.2020 21:43
Spodobnost je vzel hudič. Podobno kot politični tednik Mladina v vlogi glavnega medijskega propagandista stranke Levica čedalje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
75 let OZN: Stara gospa s finančnimi problemi, ki je nihče več ne jemlje prav resno
5
28.09.2020 20:03
Tri četrt stoletja je vsekakor dovolj dolgo obdobje za oceno uspešnosti te največje svetovne organizacije, njenih dobrih plati ... Več.
Piše: Božo Cerar
Deset provokativnih vprašanj za zagovornike informativnih oddaj javne RTV Slovenija
13
27.09.2020 20:50
Levi intelektualci nas svarijo o nevarnosti, ki preti javni radioteleviziji. Ogroža jo Janševa vlada, ki RTV želi orbanizirati, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.798
02/
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.620
03/
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.214
04/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.748
05/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.787
06/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 1.976
07/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 1.913
08/
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
Uredništvo
Ogledov: 2.152
09/
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.650
10/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.663