Komentar

Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost

Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. Motiv: dialog z dr. Kristino Pranjić, imenitno raziskovalko kozmizma in historične avantgarde. Vzrok: sila spomina, izhajajoča iz avantgardističnega stila.

18.07.2020 22:36
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   umetnost   Kristina Pranjić   Trst   konstruktivizem   kozmizem   Avgust Černigoj   Eduard Stepančič   Giorgio Carmelich   Josip Lah   El Lisicki

Umetnost je disciplina, ki nam retroaktivno prek artefaktov omogoča razumeti preteklost predvsem pa bodočnost.

Ravno na pobudo dr. Kristine Pranjić smo te dni z manjšo skupino umetnikov in teoretikov umetnosti obhajali prostor paviljona v tržaškem Ljudskem vrtu, v katerem bi moralo že zdavnaj sijati obeležje, posvečeno umetniškemu dosežku - ambientu tržaške konstruktivistične skupine iz leta 1927. Pa žal ne sije! Kaj šele, da bi zasijal iz notranjosti Narodnega doma. Še dolgo ne bo. Remek delo v zalivu sije le iz lastnih energij, sproženih pred triindevetdesetimi leti. To je umetnina, ki jo določajo abstraktne levitacijske konstrukcije, ki so pred skoraj štirimi desetletji prežarčile tudi moj svet umetnosti. Sam jo razumem kot eno od najpomembnejših umetnin na svetu v XX. stoletju. Že zdavnaj bi morala biti razstavljena na osrednjih razstaviščih sveta. Ne dvomite, tudi to se bo zgodilo!

 

Ne moreš verjeti, koliko sovraštva je 13. julija 2020 s strani laične javnosti usmerjeno v modernistično in visokomodernistično umetnost. Kdo bi si mislil, da se bo to zgodilo v naši Republiki, ki je skozi celotno novejšo zgodovino podpirala in prisegala na umetnost in kulturo.

 

 

Dialog / konstrukcija

 

Dr. Kristina Pranjić: "Tržaški konstruktivistični ambient" je ključna umetnina prehoda iz dvodimenzionalne površine slike v tridimenzionalni prostor. Na kratko dodam: gledamo konstrukcijski prehod iz zemeljske gravitacije v polje orbitalne levitacije. 

 

Dr. Kristina Pranjič nadaljuje: To je umetnina nove forme konstruktivistične skulpture-objekta, vpete v nov prostor-umetniškega ambienta, v katerega lahko aktivni gledalec vstopi. To je proto-umetnina, ki je izoblikovala, med drugim, umetnost instalacije. Na sebi lasten način je "Tržaški konstruktivistični ambient" začel generirati lastno reprezentacijo brez znaka. Nova konstrukcija je utelešala idejo nove družbe. Konstruktivisti so z raziskovanjem novih materialov začeli konstruirati nove oblike, ki so predrugačile naravo umetniške skulpture. Jeseni 1927 so nastopili kot "aktivisti", katerih cilj je bil proizvajati umetnost, ki bo "totalna sinteza gibanja v prostoru". Za njih je pomembno, da je umetnost zmožna vzbuditi dojemanje, občutljivost predmeta, ki je v skladu s sodobnostjo. To je prehod iz kompozicije v konstrukcijo.

 

Moja prva dialoška struktura: Tržaški konstruktivisti (Avgust Černigoj, Eduard Stepančič, Giorgio Carmelich in Josip Lah) so v paviljonu Ljudskega vrta, po spletu ugodnih okoliščin, organizirali prostor za eksperimentalno obravnavo materialov. Stranski del razstavišča so spremenili v delavnico za umetniško raziskavo. Na njej niso razstavili umetnin, temveč so postavili prostor za preoblikovanje materiala v konstrukcije. V želji, da bi te postale v naslednjih razvojnih fazah arhitektura.

 

Dr. Kristina Pranjić: Posebej velja izpostaviti viseče konstrukcije Edvarda Stepančiča, ki jih dr. Peter Krečič vidi kot "prostorske dinamične konstrukcije". Kinetični potencial viseče Stepančičeve konstrukcije je dobesedno vključil gledalca v nenehno povratno zanko med gibanjem skulpture v zraku zaradi vetra in zračnega valovanja ali dotika. Poleg prostora in gibanja se v ospredje postavlja ravno ta kontinuum, samo trajanje oz. procesualnost lastnih trenutkov. Povratna zanka, haptičnost in simultanost so značilnosti, ki zaznamujejo konstrukcijo, ki za razliko od dvodimenzionalne kompozicije ustvarja novo realno dinamiko predmetov in materialov ter s tem razkriva novo gibanje, pa tudi nove organizacije materiala, ki se prenašajo na novo organizacijo stvari v življenju.

 

Moj druga dialoška tekstura: Menim, da so ravno levitacijske skulpture tiste, ki vključujejo gledalca v nenehno povratno zanko. V prvi vrsti je raziskava materiala pokazala potencial za prehod iz teraformativnosti v orbitalno arhitekturno pozicijo, kjer ne obstaja spodaj, zgoraj, levo ali desno. Konstrukcije orbitalne orientacije vzpostavijo razliko med teraformativnim in orbitalnim oblikovanjem. Med lebdečo konstrukcijo, vpeto med belim in črnim kvadratom supremacije, ta deluje kot povratna zanka, ki sproža gledalčevega duha. Willi Nurenberg zapiše v reviji šole Bauhaus: " ... študije materialov niso stale, ampak so bile z nitkami obešene na strop. S tem so predmeti izgubili zemeljsko težo in s tem se je zvišal duševni moment".

 

Dr. Kristina Pranjić v naslednjem koraku konstruiranega dialoga vzpostavi primerjavo: El Lisicki je med leti 1919 in 1927 proizvedel več umetnin, poimenovanih z besedo "Proun", s katerimi je ravno tako izvršil prehod od kompozicije h konstrukciji, od slikarstva k arhitekturi.

 

Moja intervencija, pozor! Bodite pozorni na naslednje stavke dr. Kristine Pranjić: "Prouni" so bili - dobeseden prevod "projekt potrjevanja novega" (rus.: proekt utvrzhdenija novogo).

 

Nadaljujem: Nova umetnost, nova znanost, nova fizika, nova poezija. Zahteva se je uveljavila v prvih letih nove politike Sovjetske zveze - vse mora biti novo.

 

Dr. Kristina Pranjić: "Proun" je afirmacija nove umetnosti, ki nam je prinesla suprematistična načela v arhitekturo. Abstraktni arhitekturni prototipi El Lisickega so doživeli tridimenzionalno realizacijo v ambientu "Proun" (Prounenraum) leta 1923, ko delo izstopi iz dvodimenzionalne abstraktne umetnine v realen prostor in zavzame celotno sobo, po kateri se lahko premikamo in jo lahko celostno izkusimo. Za to delo je El Lisicki uporabil manjšo sobo, v katero je pritrdil umetniške konstrukcije ter jih povezal z naslikanimi geometričnimi ploskvami ter linijami iz različnih materialov. Ambient "Proun" je pomenil premik k celostnemu ambientu, ki je popolnoma transformiral umetniško percepcijo.

 

Moja četrta intervencija: Umetnost je disciplina, ki nam retroaktivno prek artefaktov omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost. Umetnostne raziskave artefaktov se nam prek konstrukcij iz statične različnosti preteklosti sestavijo v enotno vizualno polje. V sami enotnosti se vzpostavi dianamična napetost, ki sproži bodočnost. To je ta nenehna povratna zanka, ki nam omogoči prehod iz konstrukcij v arhitekturo, prehod iz levitacijskih konstrukcij v mišljenje o orbitalnih konstrukcijah, ki so izoblikovale logiko vesoljske arhitekture. Istočasno pa kozmifikacijo umetnosti in kulturalizacijo vesolja. 

 

Poenostavitev: Predstavljajte si Stepančičevo konstrukcijo z očmi navigatorja na misiji, ki upravlja vesoljsko arhitekturo, ko ta drsi skozi vakuum v globino vesolja.

 

Dr. Kristina Pranjić: Vsak slikarski element (enobarvna geometrična površina) kompozicij "Proun" El Lisickega ima svojo prostorsko os in raven projekcije, kar privede do tega, da ni več ene fiksne točke gledanja. Stenske konstrukcije ambienta "Proun" kot shema na stenah vodijo gledalca skozi prostor, usmerjajo njegov pogled, ko se premika po prostoru in se iz obiskovalca razstave spreminja v udeleženca in soustvarjalca dela.

 

Nenehna povratna zanka: Leta 1930 je stalinistično-komunistična nomenklatura z dekretom uvedla v Sovjetski zvezi umetnost socrealizma in prekinila vse razvojne tokove konstruktivistične in suprematistične umetnosti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
9
21.10.2020 20:00
Ko v skupnost udari huda kognitivna disonanca, sta možnosti samo dve. Kakšna razpade na plemena, ki se najprej zmerjajo, potem ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
26
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
18
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
18
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik iz karantene: Prvo neposredno bitko s koronavirusom smo dobili, a vojna bo še prekleto dolga.
4
06.10.2020 21:44
Dan po koncu karantene je oblačen, a za nas sije sonce. Stran od množic se sprehodimo po mestu in uživamo na svobodi. Čakamo na ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Bi Trumpova zmaga na novembrskih volitvah res prinesla konec sveta, kot ga poznamo?
7
04.10.2020 23:00
Komentar smo prejeli nekaj ur pred uradnim sporočilom iz Bele hiše, da je bil predsednik Donald Trump pozitiven na testu za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismeni, polpismeni in nepismeni: Če ne bomo brali, nas bo pač pobralo
8
04.10.2020 11:00
Po bralni pismenosti odraslih se Slovenci spotikamo na dnu lestvice razvitih držav, ki so članice združenja OECD. Najbolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Modernistična svetloba Mileta Koruna: Večno vračanje k tistemu, česar še nikoli ni bilo
2
03.10.2020 21:55
Po petintridesetih letih imam namen komentirati umetniško gesto Mileta Koruna v predstavi Šest oseb išče avtorja . Poleg tega pa ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ali je obstoječi medgeneracijski sistem financiranja pokojnin vzdržen - in pravičen?
11
01.10.2020 22:00
Predlog dvigovanja upokojitvene starosti na 67 let ali še kako leto več doživlja veliko nasprotovanj. Razumljivo, da nekdo, ki ... Več.
Piše: Bine Kordež
Tovariši, priznajte si: Kordiševa Levica je res "shithole", usrana luknja slovenske parlamentarne demokracije!
11
30.09.2020 21:43
Spodobnost je vzel hudič. Podobno kot politični tednik Mladina v vlogi glavnega medijskega propagandista stranke Levica čedalje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
75 let OZN: Stara gospa s finančnimi problemi, ki je nihče več ne jemlje prav resno
5
28.09.2020 20:03
Tri četrt stoletja je vsekakor dovolj dolgo obdobje za oceno uspešnosti te največje svetovne organizacije, njenih dobrih plati ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.938
02/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 3.406
03/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.183
04/
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.253
05/
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.688
06/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.959
07/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.112
08/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 2.027
09/
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.701
10/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.789