Komentar

Dobrodošli nazaj v leto 1988: Spremenite že ime Roške v Domobransko ulico

To je moja prva in zadnja gledališka kritika, ki jo bom napisal za časa svojega življenja. Analitično bom vstopil v gledališko predstavo Dobrodošli nazaj v leto 1988, ki je bila uprizorjena znotraj časovnega intervala petnajste protestne manifestacije Naprej v sedanjost, usmerjene proti kleptokraciji Vlade Republike Slovenije. Umetniška kritika kot literarna zvrst ali strokovni odziv pa je že na meji s komentarjem. Ravnokar bom to mejo prestopil. Dejstvo je, da reflektiram samo tisto, kar pospešuje mojo umetniško ekstazo.

 

08.08.2020 22:32
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Roška   drama   Bertold Brecht   1988   JBTZ   Ljubljana

Predstavo z naslovom Dobrodošli nazaj v leto 1988 razumem kot najostrejšo metafizično polemiko.

V petek, 31. julija 2020, sem se ob 19. uri udeležil demonstracij, znotraj katerih sem doživel redek gledališki dogodek, ki je bil prežet z najvišjo stopnjo narodnega in ljudskega gledališča istočasno. Izhodiščna točka protesta, Prešernov spomenik, je bil za obe gledališki tradiciji nadvse odlično izhodišče. Mit pa je vzniknil v trenutku, ko je postalo jasno, da se tisočglava vrsta premika proti Roški cesti. Antagonizem, ki se je napovedoval, je bil v literaturi že večkrat opisan: civili/zacija (demonstranti) proti militantom (državni aparat prisile)! Toda presenečenje je šele sledilo.

 

Če bi lahko, bi po predstavi poslal Bertoldu Brechtu navdušujoč telegram. Obvestil bi ga, da so leta 2020 v mestu Ljubljana skoraj sedemdeset let po njegovi smrti impresivno uprizorili njegovo gledališko konceptualizacijo epskega gledališča kot najvišjo stopnjo etičnega dejanja (religija, filozofija, umetnost). Prek aktualizma smo se potopili v globino univerzalizma. In že smo prispeli pred Roško cesto. Medtem, ko smo se premikali proti njej, smo bili v obrednem smislu v območju individualne karnevalizacije, ko pa smo zakorakali na Roško, smo se dobesedno zlili v ontološko gledališko dejanje. Ta energetski prehod smo občutili - dobesedno. S pomočjo mita o Roški smo se začeli spreminjati iz demonstrantov v gledališki avditorij. Obred nas je prislil, da smo se stoično premikali proti mitskim vratom vojaškega sodišča. Toda petdeset metrov pred vrati smo jim obrnili hrbet.

 

Zdaj pozor: bolj, ko se nas je tisoč vzratno premikalo, vedno bolj smo se pogrezali v gledališki čas. Na levi in desni strani smo zagledali na deblih dreves drevoreda razvrščene bele oštevilčene table, ki so nam odštevale desetletja in leta, vse tja do leta 1988. Umetniki gledališke predstave Dobrodošli nazaj v leto 1988 so meni neznani, zato jih ne morem naslavljati oziroma ne bom reflektiral njihovega posamičnega prispevka znotraj uprizoritvenega napora, temveč bom analiziral tisto, kar od nekdaj občudujem v polju političnega gledališča.

 

 

1. Predstava uprizarja Zakon!

 

Politična matrica nam vedno prinaša bedo, ki jo moramo vsi prenašati. Vedno rezultira kot - Zakon! Posledično pa kot zakonodaja. Ta pa se nam predstavlja, kot da je sama od sebe. Pa ni! Je od politične matrice. Ne pa od tistega, kar je prav (pravo). Seveda Zakon sprejmeš ali ga zavrneš. Tudi politično, ki je ustoličilo Zakon, je istočasno Zakon, če to izvajalci Zakona hočejo ali nočejo. Res pa je, da je zanikanje Zakona (prav-pravo) zanikanje skoraj vsega in vseh. Ravno zato smo vsi v avditoriju v poziciji - političnega gledališča. Ogromna, prevelika je razsežnost politične matrice. Razteza se mogočno in istočasno preko posamičnega.

 

Umetniška matrica pa proizvaja iz nevidne umetniške zakonodaje očividno. Do nje lahko pristopimo s silo kletve ali s silo humorja. Z metanjem tragične kletve ali komičnega v inštitucije političnega. Povejmo z besedami demonstracij: Trenutna politična matrica je usmerjena - slaboumno!

 

 

2. Zakon kot drama obvladovanja časa!

 

Tako je bilo leta 1988, tako je leta 2020 na popolnoma istem kraju dramskega dejanja, le da je masovni človek spremenil svojo pozicijo. Protagonist dramskega dejanja pa nikakor ne, v obeh primerih je bil in je v osebni drami. Temu primeren je bil njegov dramski monolog v predstavi Dobrodošli nazaj v leto 1988.

 

 

3. Nosilec politične matrice se prek dramskega dejanja vedno podredi zlu!

 

Umetniška matrica ima univerzalna orodja, s katerimi proizvaja umetniško obstajanje: aktualizem in časovni univerzalizem. Bertold Brecht observacijo opravi s časovnim preskokom - z epskim časom, s kolektivno dramo v času! V gledalčevih možganih obstaja misel, da se upira politični matrici. Toda človek ne more storiti ničesar proti njej, razen da deluje kajnovsko. Razmišljati o politični matrici je možno le prek možganov umetniške matrice, ker le umetnost poleg filozofije in religije presega svet predmetnosti. Ne pozabimo, da v tem primeru opazujemo gledališko dejanje.

 

Živa in nova sila življenja bo prišla do svoje umetniške vidnosti. Politična matrica pa lahko upravlja le s stvarmi in ljudmi na osnovi empirične realnosti. Zaradi svoje osebne drame, sovraštva pa uničuje stvari, predvsem pa veliko ljudi. To je drama, ko junaka drame zapusti univerzalna matrica, v njega pa se naseli sovraštvo, zanj se začne padanje v gnilobo in razkroj. Kleptokrat pa je zadovoljen s svojim dejanjem. Sam sebe upravičuje, misleč, da bo po zaključku procesa v miru živel s svojimi stvarmi. Pa ne bo! Suprematizem, brezpredmetnost in novi svet konstrukcij, ga bosdo ponižali - še naslednje generacije bo sram zanj. Večina na Roški se je šele rodila ali se šele bodo v času vzpostavitve mita. Vedno zmaguje lepo in tisto, kar je skrajno obupano, nemočno. Antonin Artaud zapiše: Največja od vseh žalosti, ki sem jo sploh še sposoben čutiti je, da se ločuješ od mene, da ne slediš moji novi in poslednji spremembi in viziji.

 

Politična matrica vedno izrabi svojega protagonista. Pred tem so mu tisoči vzklikali, potem pa ga ponižali. Umetniška matrica pa ga postavi na oder, vsem na ogled, prav mu je, ker v šoli ni poslušal profesorice slovenskega jezika in se je raje igral z orožjem: Protagonist fizično propade, a etično zmaga. To, kar smo gledali v politični groteski studia Anonymous Association, pa je kategorično obratna pozicija: Protagonist etično propade in se fizično spremeni v živega mrtveca (zombi).

 

 

4. V treh obdobjih sem stal pred vrati vojaškega sodišča na Roški!

 

Prvič kot udeleženec sodnega procesa v letih 1987 - 1989. Drugič v obdobju z materjo Ivanko leta 1988, ker je bila leta 1987 globoko ponižana, ker ni smela v beograjskem zaporu govoriti z menoj v njenem lastnem jeziku. Nedolgo tega mi je povedala, kako je razjarjeno vpila proti soldateski v prid zaprtemu mladeniču, kateri je danes zli protagonist drame na tej isti Roški. Oče Ilija jo je v njenem uporu z vsem srcem podpiral. Niste imeli vsi priložnosti videti matere, kako krikne, ko njenemu sinu stopijo z škornjem na glavo. In prejšnji teden, tretjič! Lahko si predstavljate, kako mi je bilo, ko sem zadenjsko stopal proti vratom vojaškega sodišča. Še danes me zgrabi, ko vidim vojaškega policaja, da bi mu snel kapo z glave. 

 

Predstavo z naslovom Dobrodošli nazaj v leto 1988 razumem kot najostrejšo metafizično polemiko. Umetniška matrica vedno znova neusmiljeno potolče politično. Kandidatov za nosilce politične moči, kleptokratov, pa nikoli ne zmanjka.

 

Zaključek gledališke kritike: Porušite to ogabno zgradbo. Spremenite ime ulici Roška v nekaj tretjega. Že prvič se je imenovala topoumno: Domobranska ulica.

 

 

5. Humor kot gledališka ekpresija, kot gledališki H/umor!

 

Počasi sem že utrujen od gledališke kritike. Kako odrešujoče je bilo poslušati nosilca politične matrice kot ogromno, ekspresivno lutko v dialektu - osamljenosti. Neskončno komično. O humor, o tebi ne znam razmišljati, popolnoma nebogljen sem pred teboj. Samo to vem, da vsebuješ v mojem jeziku besedo - umor. Jaz, ki prisegam na umetnost, enciklopedijo in etimologijo, se vedno znova ob tem dejstvu zasmejem.

 

Za protagonista politične matrice pa bom molil.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
8
20.09.2020 21:00
Slovenija je raj za novinarje in novinarke. Mnogi in mnoge po tem, ko se uveljavijo na svojem področju, naredijo vrhunske ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
4
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
2
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
10
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajni agent Steinbuch, ta karikatura novinarja, sporočam Mladini, Repovžu in ostalim tetkam: Je*** se!
24
28.08.2020 10:58
V času, ko bojda potekajo razprave o novi medijski zakonodaji, se vsak dan znova kaže, kako pomembna je svoboda govora, pa tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.918
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.809
03/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.698
04/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.312
05/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.484
06/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.328
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.430
08/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.915
09/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.263
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 17.391