Komentar

O afriškem sodstvu in sodniku, ki je bil napol pismen

Slovenski narod je tako kot ob osamosvojitvi še v drugo ravnal vizionarsko, ko je izrazil najširše nezaupanje sodstvu ter celemu pravosodju. Prizanesljiv narod, kakršen Slovenci so, je sodnike in tožilce postavil kakšnih 30 mest višje, to je v Centralno Afriko, namesto da bi jih postavil v družbo Katarja, Saudove Arabije, Belizeja ali Severne Koreje ...

11.08.2020 21:15
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ključne besede:   sodstvo   pravosodje   sodnik   senat   Zvjezdan Radonjić   okrožno sodišče   SFRJ

Rimski rek Ignorantia iuris nocet smo v Sloveniji obrnili naokoli, da nepoznavanje prava (v pravosodju) prinaša koristi namesto škode.

Vso obilico dvomov o kakovosti delovanja pravosodja in sodstva ni mogoče razrešiti na načelni ravni, nevezano na analizo konkretnih primerov. Medtem ko apologeti dobrega stanja v pravosodju in sodstvu na ves glas zatrjujejo kakovostno delo z običajnimi napakami, so številni strokovni in laični posamezniki prepričani v zmotnost  njihove presoje. Ljudstvo (populus) je izreklo lastno oceno - sodstvo Slovenije so umestili v družbo držav Centralne Afrike. Poudariti je, da gre za iste ljudi, ki so tri desetletja prej z veliko večino glasov podprli odločitev o samostojnosti Slovenije, torej za generacijo, ki je prvič v zgodovini uspela doseči status samostojnih državljanov. Z vseh strani politike, iz celotne družbene sfere so deževale pohvale odločnosti in premišljenosti teh istih ljudi, ki sedaj ocenjujejo delovanje sodstva s poraznimi ocenami. Ne gre celo niti za drugo, kasnejšo generacijo, pač pa za personalno iste volivce, pa bi težko rekli, da so v prvem odločanju sprejeli epohalno, v drugem pa povsem zgrešeno odločitev.

 

Da bi se odmaknili od abstrakcij posplošenih trditev, se je treba zateči k konkretnemu primeru, dovolj reprezentančnem, ne z obrobja naključij, temveč primeru iz samega središča vrtinca. Izmed obilice le-teh bom poudaril zame najprimernejšega, ki kaže zgovorno na celoto stanja vseh zadnjih desetletij.

 

Piše se leto 2001. Pred kratkim je sodniške vrste okrepil vidni državni tožilec - vodja oddelka za gospodarsko kriminaliteto Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani. Položaj, ki ga je zasedal bodoči sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani, seže v strokovni vrh tožilske hierarhije, kajti gre za gotovo najtežje področje dela, ki narekuje polno poznavanje širokega spektra gospodarstva. Na mesta vodij tega oddelka se v tožilstvih tradicionalno postavljajo (ali bi se naj postavljali) izvrstni poznavalci gospodarske stroke, ki morajo najprej solidno razumeti gospodarska vprašanja, da bi v naslednjem koraku poiskali pogosto zelo zakrite kriminalne prvine. Da je bil omenjeni sodnik ocenjen kot uspešen, torej kot viden poznavalec gospodarskega prava, izhaja iz premika na sodniško funkcijo, ki je po tedanjih merilih predstavljala nadaljnji karierni korak v pravniškem napredovanju. Najboljši državni tožilci so po večkratni potrditvi izjemnih znanj sprejeti med sodnike.

 

No, predmetni okrožni sodnik predseduje tričlanskemu senatu v zadevi gospodarske kriminalitete, anno domini 2001. Zelo na kratko je šlo v zadevi za nerešena vprašanja pogodbene narave, ki so zadevala posojilo na dolgi rok 15 let, toda pogodba ni vsebovala t.i. devizne klavzule. Devizna klavzula je po definicijo eden izmed načinov revalorizacije oziroma ohranjanja vrednosti terjatve. Kadar je devizna klavzula opredeljena v kreditni pogodbi, pomeni, da se bodo anuitete za vračanje kredita, ki je opredeljen v domači valuti, obračunavale glede na devizni tečaj določene tuje valute. Predmet izposoje oškodovanca in obdolženca je bil znesek, določen v domači, tedaj tolarski valuti (pogodba bi naj bila sklenjena koncem 1991), vendar brez zapisa devizne klavzule. Posojilodajalec je iz nekega vzroka pozabil umestiti devizno klavzulo, kajti pogoji visoke inflacije, ki je dolgo pestila SFRJ, so se nakazovali tudi v Sloveniji, pa so vsi po vrsti vnašali pogoj vezave večletnih izplačil na gibanje bolj stabilne valute, v izognitev razvrednotenju posojenega.

 

Ko je inflacija dodobra nažrla pogodbeno substanco, je v kazenskem postopku obdolženi posojilodajalec v paniki zaigral na zadnjo (nič kaj obetavno) karto. Skliceval se je na tako imenovano Markovićevo vezavo vrednosti dinarja na nemško marko v razmerju 1:7, ki jo je na predlog Zveznega izvršnega sveta sprejela Skupščina SFRJ decembra 1989, da bi zajezila 100 % inflacijo; dinar je denominiran 1:10.000, pa je tečaj 1:70.000 ostal brez 4 ničel, obetajoč prenehanje inflatornih gibanj. Vsak soliden ekonomist ve, da je šlo za ukrep fiskalno-monetarne politike neke države, namenjen odpravi inflacije, z vsem pripadajočim škodljivim.

 

Stranka, ki je v obupu poskusila doseči izboljšavo pogodbenega odnosa, je torej zagovarjala veljavo nekega fiskalno-monetarnega ukrepa na ravni države (ki sicer več ni obstajala) ter v valuti, ki ni bila v rabi na območju delovanja sodišča. Uradna državna valuta je bil tedaj tolar, na katerega vezanost neke tuje valute - dinarja - na marko ni več mogla imeti nikakršnega vpliva. Navzoči v razpravni dvorani so se nasmehnili temu jalovemu poskusu; vsi, razen predmetnega sodnika. V celoti sledeč navajanjem obdolženega posojilodajalca je ugotovil, da ukrep neke države, ki ne obstaja, povzroča posledice na zasebno pogodbeno razmerje posojilne narave v naši državi! Pa je, upoštevajoč skupščinsko glasovanje neke prejšnje, v Sloveniji neobstoječe države, odločbo  skupščine "pretočil" v slovensko pogodbeno razmerje, nastalo 12 let kasneje.

 

Normalno, po vloženi pritožbi je višje sodišče sodbo razveljavilo z daljšo obrazložitvijo, ki je (med drugim) izrazila negativno stališče do zakonitosti posojilno-finančne improvizacije, meječe na duševno bolezen avtorja - vodje gospodarskega oddelka največjega državnega tožilstva v državi. Naložili so sojenje novemu senatu, ocenjujoč odločitev predmetnega sodnika in senata kot napačno, pa v zvezi s tem kot napačno ali pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje. Poudarjam, ne kot absolutno bistveno kršitev postopka. V čem je razlika? Kadar višje sodišče ugotovi tako hudo procesno kršitev, odpade vsa debata o dejanskem stanju; pomanjkljivost v vodenju postopka tako hude narave sama po sebi narekuje avtomatično razveljavitev, v enem odstavku. Mimogrede, senatu je poročal višji sodnik, ki je postal kmalu za tem vrhovni, kot je "naš", gospodarstva neuki sodnik napredoval v položaj višjega!

 

Sojenje se je začelo pod novim senatom, katerega predsednik ni nikdar postal ne višji sodnik, ne višji državni tožilec, čeprav je v obeh organih uspešno deloval kar dve desetletji. Postregel je že uvodoma z noviteto: namesti treh je bil senat sestavljen iz petih sodnikov! Za kazniva dejanja z zagroženo kaznijo, kot je bila v tem primeru, po zakonu sodijo senati petih (in ne treh) sodnikov! Kaj to pomeni? Naš gospodarski strokovnjak, visoko rangirani državni tožilec in še višje rangirani sodnik, ne le, da ni vedel kaj dosti o gospodarstvu, temveč ni vedel kaj dosti niti o pravilih postopanja v kazenskih zadevah, saj ni bil sposoben oblikovati zakonitega senata. Bil je torej, če se izrazimo omiljeno, napol pismen. Podobno stopnjo pismenosti je izkazal tudi njegov instančni kolega - bodoči vrhovni sodnik! Okrožni sodnik, ki je dokazal poznavanje obeh kategorij (proceduralnih in vsebinskih) je seveda ostal sodnik in državni tožilec le prve stopnje; takšni kadri niso bili in še vedno niso v sodstvu cenjeni, primerni za prestižne položaje. Rimski rek Ignorantia iuris nocet smo v Sloveniji obrnili naokoli, da nepoznavanje prava (v pravosodju) prinaša koristi namesto škode.

 

Vračajoč se na uvodne dvome o kakovosti delovanja pravosodja je na dlani, da je slovenski narod tako kot ob osamosvojitvi še v drugo ravnal vizionarsko, ko je izrazil najširše nezaupanje sodstvu ter celemu pravosodju. Prizanesljiv narod, kakršen Slovenci so, jih je postavil kakšnih 30 mest višje, to je v Centralno Afriko namesto v Katar, Saudovo Arabijo, Belize ali Severno Korejo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Slovenska družba je v zgodovini pomorila zavidljivo število presežnih umetnikov, dolgo po pogrebu pa točila krokodilje solze na njimi
13
24.01.2021 11:32
Jamranje bivšega ministra za šolstvoJerneja Pikala, ki je preko tvita popihal na dušo staršem o grozi, ker so otroci v velikih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Osvajanje telesa Polone Tratnik: Biooblast z biotehnologijo
2
24.01.2021 05:33
Ko se srečaš s premislekom Polone Tratnik, se srečaš z izvrstno analizo zgodovine znanosti, usmerjeno v radikalno resničnost, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Svoboda izražanja: "Ko jebe papeža!" ali zakaj Assange še vedno gnije v zaporu?
24
22.01.2021 21:00
Ne pritožujte se, ko bodo naslednjič ukinili vaš račun na kakšnem družbenem omrežju, ker nekomu ne bo všeč, ker razmišljate ... Več.
Piše: Ana Jud
Ali EU sploh zanimajo svoboda in človekove pravice, ko sklepa sporazume s Kitajsko?
7
22.01.2021 06:30
Nedavno podpisani celoviti sporazum o naložbah med demokratično Evropsko unijo in komunistično Kitajsko je na noge dvignil ... Več.
Piše: Keith Miles
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
13
21.01.2021 06:15
Karlu Erjavcu je zaenkrat spodletelo in je umaknil pobudo za najbolj nekonstruktivno konstruktivno zaupnico v zgodovini ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
24
20.01.2021 00:45
Čemur smo trenutno priče pred tovarno Rog, ni nič drugega kot eklatantni dokaz o brezidejnosti slovenske militantne levice, o ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
59
17.01.2021 16:00
Prišli smo do točke, ko si bo treba pošteno in odkrito priznati, da je vlada izgubila bitko z drugim valom novega koronavirusa. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vsak posameznik v umetnosti je dolžan dati človeštvu tisto največ, kar zmore - svoj spomin
4
17.01.2021 04:28
Na fotografiji, ki je bila posneta leta 1940, so pred Eifflovim stolpom pozirale tri uniformirane osebe. Na sredi kompozicije ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
11
14.01.2021 06:09
Novica o pandemični samomorilnosti med mladimi je šla v javnosti mimo kot povprečna vremenska napoved. Zameglila jo je ... Več.
Piše: Ana Jud
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
14
13.01.2021 06:05
Zanimivo je opazovati posel s hitrimi testi. Narod je na nogah. Seveda je predvsem dvignilo obrvi Sloveniji dejstvo, kako so ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
6
11.01.2021 05:09
Mariborska univerza je že pred 35 leti s svojim računalniškim centrom predstavljala ogromen potencial v tedanji državi. Po ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
14
10.01.2021 11:33
Nič hudega, če so fantje na tak ali drugačen način nagrabili veliko denarja. Ampak faloti nam predvajajo žur, namesto da bi se v ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Branko Ve Poljanski: "Tukaj je živelo XX. stoletje. Marcel Duchamp se je že zdavnaj odselil!"
1
10.01.2021 05:35
Ljubljana leta 1921 ni bila več periferija Evrope. Imela je že svojo univerzo, študente in študentski kvartir s pripadajočo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice
10
08.01.2021 06:40
Politično usmeritev mainstream Slovenije od druge svetovne vojne dalje lahko povzamemo v dveh besedah: ustavimo desnico! ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pot k objektivni realnosti? Kaj je že to?
8
05.01.2021 22:00
Preveč je v politiki prevladalo, da kdor obvlada, čisto v tehničnem smislu, kako vse, kar mu nasprotuje ali vsakogar, ki se z ... Več.
Piše: Miha Burger
Vladni 2. tir v žrelu globoke države: Projekt, ki se mu nobena vlada noče odpovedati
14
04.01.2021 20:00
Paradoks nadaljevanja sedanjega vladnega projekta t.i. drugega tira oziroma nove železnice med Divačo in Koprom je ta, da ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Naučena nemoč ali zakaj ljudje vztrajamo v slabem, če pa lahko stvari spremenimo na bolje
9
03.01.2021 23:00
Naučena nemoč je temnejša stran naše psihe. Gre verjetno za njen najbolj škodljiv in uničujoč vidik, ki je povrh vsega tudi ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Samo bedaki in virusi
21
03.01.2021 11:00
Zdravniki, ki so dandanes že v letih, se še dobro spominjajo, kako so v leta 1972 hodili po jugoslovanskih domovih, in da so ... Več.
Piše: Ana Jud
Virusni zastoj bo spremenil vse, toda verjemite, najbolj od vsega bo spremenil šolski sistem!
6
03.01.2021 05:50
Človeku pogosto drhitijo tla pod nogami, toda nikoli ne odneha z gradnjo. Ne pozabite, da je ljubljanski stavbni fond zamejen s ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Birokracija in voditeljstvo: V vojni načrt bitke preživi samo do prvega strela
3
02.01.2021 06:00
Pravim, dajte mi voditelje, ki sprejemajo odločitve, ukrepajo ter napake odpravljajo hitro, in ne birokratskih voditeljev, ki ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.970
02/
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.873
03/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 1.955
04/
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
Andrej Lokar
Ogledov: 1.911
05/
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
Janez Vuk
Ogledov: 1.975
06/
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
Uredništvo
Ogledov: 1.112
07/
Svoboda izražanja: "Ko jebe papeža!" ali zakaj Assange še vedno gnije v zaporu?
Ana Jud
Ogledov: 1.344
08/
Slovenska družba je v zgodovini pomorila zavidljivo število presežnih umetnikov, dolgo po pogrebu pa točila krokodilje solze na njimi
Simona Rebolj
Ogledov: 1.351
09/
Ali EU sploh zanimajo svoboda in človekove pravice, ko sklepa sporazume s Kitajsko?
Keith Miles
Ogledov: 873
10/
Vsak posameznik v umetnosti je dolžan dati človeštvu tisto največ, kar zmore - svoj spomin
Dragan Živadinov
Ogledov: 803