Komentar

Kozmistična arhitektura je največji dokaz, da smrti ni

Čoveštvo je do danšnjega dne doseglo dva evolucijska dviga. Prvi se je zgodil v trenutku, ko se je človek dvignil iz živalske drže v pokončno, drugi pa je dosegel v trenutku, ko je prestopil s svojo telesnostjo iz gravitacije 1 v gravitacijo O, iz teraformativne pozicije telesa v levitacijsko držo. Levitacija je človeku nenaravna in jo mora čimprej zapustiti. Zato je to le pogojno - evolucijski dvig. Z vzpostavitvijo vesoljske postaje Mir se je za človeka začel postopek k povratku v (umetno) Gravitacijo 1, druga možnost pa je, da se nam bo s stoletji izoblikovala nepričakovana rešitev.

15.08.2020 22:49
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   vesolje   arhitektura   Hegel   Noording   Mir   Johann Wolfgang von Goethe

Foto: Imdb.com

Letos obhajamo dvestopetdeseto obletnico rojstva najpomembnejšega filozofa vseh časov Georga Wilhelma Fridericha Hegla, ki nas je naučil, da vsi živimo znotraj oblik, ki jih določata kultura in zgodovina.

Vesoljsko arhitekturo delimo na orbitalno in kozmistično. Orbitalno arhitekturo že več kot štiri desetletja določa cevno-modularna gradnja. Bazni modul postaje Mir je bil iztreljen leta 1986, načrtovanje postaje pa se je začelo že veliko prej. Drža telesa v njej se nahaja v levitacijski legi. Vzporedno s cevno-modularno gradnjo v vesolju poteka nenehno iskanje idej, ki želijo doseči pozicijo, ki bo človeku omogočala generacijsko bivanje v vesolju s pomočjo umetno proizvedene gravitacije, tako na orbitalni koordinati kot v globokem kozmosu. Arhitektura na drugih planetih, v bivalnih enotah, pripada teraformativnemu razmisleku.

 

Kozmistična arhitektura pa je kompleksna! Je seštevek idej, ki naj bi nam omogočale obstanek življenja v globokem vesolju. Osrednji motiv obstanka je usklajevanje pogojev s človeško telesnostjo (psiho-fizično) ter njegovo zmožnostjo generiranja, s tem posledično njegovega generacijskega potovanja in bivanja v vakuumu. Do današnjega dne se še ni rodil otrok v levitacijskih pogojih. Šele, ko se bo to zgodilo, se bo lahko začela kozmistična pot k novemu. Kozmistična arhitektura je vsebina mojega danšanjega komentarja.

 

Prvi vektor - h kozmistični arhitekturi - bom usmeril prek orbitalnih poletov v orbitalne arhitekture. Vesoljska tehnologija je bila že na samem začeku svojega razvojnega traku, ko je s cevnimi plovili začela zapuščati zemljino atmosfero ter vstopati v vakuum, opremljena z nujnimi funkcionalnimi rešitvami. V njih so bile in so še skrite morfološke energije, ki bodo v bodočnosti, v kozmistični arhitekturi, iskale povezave z biomehanskim in biomehatronskim s pomočjo protez. So pa tudi takšne oblike, ki jih je človek metodološko zapustil, a vsebujejo umetno inteligenco, ki ima potencial, da se sama v celoti emancipira. Potencialno emacipatorne oblike so sonde, sateliti in automatoni. Istočasno pa tudi umetniški arhitektoni (planiti) in programoidi (umboti). Vse pa izhajajo iz biomehatronike, usmerjene v praznotelesno umetnost.

 

Arhitektura artikulira s pomočjo človekovega merila arhitekturne volumne. Ti pa določajo oblikovanje ambientov. S praznotelesno umetnostjo imam namen sešteti ontološke smisle obstoja arhitekturne umetnosti, ki ureja vse živo in umetno, bodisi teraformativno, orbitalno ali kozmistično. Arhitektura je največji dokaz, da smrti ni! Ta misel izhaja iz kozmistične filozofije, ki je utemeljila prva vesoljska plovila Sergeja Koroljova, ki so leta 1961 prvič s človekom poletela v bližnje vesolje.

 

 

Manifestativna aksiomatičnost

 

Idealen gledalec človekove optimalne projekcije in njene osrednje manifestacije - arhitekture, je sonce, ki s svojo nenehno nuklearno cepitvijo energetsko oskrbuje, osvetljuje in poganja človekov skelet ter karizmo. Osvetljuje izoblikovan volumen obdajanja - arhitekturo, ki ga skupaj z Zemljinim magnetnim ščitom varuje pred vesoljskimi nevihtami in rentgenskimi presvetlitvami. Magnetni ščit je eden največjih fenomenov, ki nam ga je izoblikovala priroda.

 

Digresija: Na tem mestu bi rad opozoril bralce portala+ na dosežke matematika in astronoma Milutina (Milana) Milankovića, s katerim sem se srečal prek atlasa Meseca in Marsa pred desetletji, z njegovimi dosežki pa se intenzivno srečujem skoraj leto dni. Konec digresije.

 

Sonce nam osvetljuje in oblikuje svet. Sonce je naš kinetični svetlobni modulator, ki s supremacijo in konstrukcijo razstavlja in ponovno sestavlja naše optimalnosti. Mi pa se mu povratno projeciramo z našo kognitivnostjo. Kozmistična arhitektura je načelno drugačna od orbitalne arhitekture, ki je že nameščena na Zemljini nizki orbiti. Orbitalna arhitektura je podvržena skupnemu gibanju s planetom Zemlja. Kozmistična arhitektura pa je vsa tista arhitektura, ki je izza ekvatorialne orbite in ni teraformativna.

 

Arhitektura je misel, zgrajena v meterialu. Dva modela se prepletata v arhitekturi. Osvetljeval bom dve nasprotni strukturi iz istega duhovnega okrožja, iz istega časovnega ravnovesja, ki v zmontiranem pogledu zajemata izhodišča in vsebine vesoljske arhitekture. Psihologijo in formo, dve paralelni umetniški strukturi:

 

a.) sliko Vasilja Kandinskega z naslovom Brez naslova, iz leta 1920

 

b.) sliko Kazimirja Maleviča z naslovom Supremus št. 56, iz leta 1916.

 

 

Jezik premisleka vizualizacij se razlikuje zaradi različnih historičnih struj, ki so ju izoblikovale. V Supremusu gledamo operacijo optimalne projekcije, ki teži k namestitvi materialno-kulturne strukture (arhitekture-arhitektona) med Zemljo in Mesecem, da bi lahko tretja, nečloveška inteligenca iz nje razbrala obstoj človeštva. V Supremusu št. 56 prepoznamo veliko željo, da bi namestili planite na navidezno točko, kjer se privlak planeta in naravnega satelita izenači.

 

V sliki Brez naslova Vasilija Kandinskega pa poteka proces podvojene patologizirane travmatičnosti. Opazujemo ranjeno zvezdnost. Na zvezdi poteka proces njenega zatemnjevanja in prehajanja barvnega kroga v črnino. Na sliki Brez naslova prevladujejo črni pravokotniki, postavljeni prek zvezdne barvitosti. Kandinski formalno in vsebinsko generira psihologijo barve. Za razliko od Supremusa št. 56, ki je v osnovi načrt optimalne projekcije, je slika Kandinskega projekcija psihološkega. Kandinski patologizira zvezdno duhovno vertikalo. Astralna telesnost se projecira v njeni barvi. Z eno od barv iz barvnega kroga se manifestira karizma tistemu, ki jo gleda (podobno kot pri Johanu Wolfgangu Goetheju; O teoriji barv). V drugem procesualnem ritmu pa Kandinski zatemnjuje zvezdno-telesnost s patološkim, psihopatološkim. Tako barvno utripanje obvisi v zaukazanem, v črnem.

 

Oba vpogleda omogočata globinsko razumevanje umetnosti oblik in struktur vesoljske arhitekture, vesoljskega nadgraditeljstva. V obeh primerih je to ontološki vpogled v človekov napor, prepoznati lastno pozicijo v kozmosu. Tako oblikoslovni kot psihološko-dinamični. Na eni strani planit kot privlak za tujo inteligenco, istočasno - kot človekova monumentalna autorefleksija. Na drugi strani pa psihološka dogodkovnost, ki biva v arhitekturi s kozmističnim zastranjevanjem (primer Solaris, Lem & Tarkovski). Naj opozorim, da je Kandinski zelo redko v svojih umetninah tematiziral psihologijo zvezdnosti. Skupno obema strukturama je kozmična motiviranost, tako tematska kot vsebinska. Pri Maleviču gledamo vesoljsko arhitekturo kot optimalno projekcijo, pri Kandinskem pa zatemnitev kozmične zavesti.

 

Iz obeh modelov je razvidno, da mora biti kozmistična arhitektura na prvi stopnji povratek k gravitaciji 1, mogoče se bo to zgodilo s konceptom geostacionarne postaje Hermana Potočnika Noordunga. V obeh komentiranih primerih sta supremacija in astralna abstrakcija postavljeni ob bok pionirskim procesom tako vesoljske znanosti kot razvoju psihološke znanosti prejšnjega stoletja. Naj vas za konec opozorim, da letos obhajamo dvestopetdeseto obletnico rojstva najpomembnejšega filozofa vseh časov Georga Wilhelma Fridericha Hegla, ki nas je naučil, da vsi živimo znotraj oblik, ki jih določata kultura in zgodovina.

 

Naj živi človekova samorealizacija.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
10
21.10.2020 20:00
Ko v skupnost udari huda kognitivna disonanca, sta možnosti samo dve. Kakšna razpade na plemena, ki se najprej zmerjajo, potem ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
26
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
18
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
18
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik iz karantene: Prvo neposredno bitko s koronavirusom smo dobili, a vojna bo še prekleto dolga.
4
06.10.2020 21:44
Dan po koncu karantene je oblačen, a za nas sije sonce. Stran od množic se sprehodimo po mestu in uživamo na svobodi. Čakamo na ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Bi Trumpova zmaga na novembrskih volitvah res prinesla konec sveta, kot ga poznamo?
7
04.10.2020 23:00
Komentar smo prejeli nekaj ur pred uradnim sporočilom iz Bele hiše, da je bil predsednik Donald Trump pozitiven na testu za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismeni, polpismeni in nepismeni: Če ne bomo brali, nas bo pač pobralo
8
04.10.2020 11:00
Po bralni pismenosti odraslih se Slovenci spotikamo na dnu lestvice razvitih držav, ki so članice združenja OECD. Najbolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Modernistična svetloba Mileta Koruna: Večno vračanje k tistemu, česar še nikoli ni bilo
2
03.10.2020 21:55
Po petintridesetih letih imam namen komentirati umetniško gesto Mileta Koruna v predstavi Šest oseb išče avtorja . Poleg tega pa ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ali je obstoječi medgeneracijski sistem financiranja pokojnin vzdržen - in pravičen?
11
01.10.2020 22:00
Predlog dvigovanja upokojitvene starosti na 67 let ali še kako leto več doživlja veliko nasprotovanj. Razumljivo, da nekdo, ki ... Več.
Piše: Bine Kordež
Tovariši, priznajte si: Kordiševa Levica je res "shithole", usrana luknja slovenske parlamentarne demokracije!
11
30.09.2020 21:43
Spodobnost je vzel hudič. Podobno kot politični tednik Mladina v vlogi glavnega medijskega propagandista stranke Levica čedalje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
75 let OZN: Stara gospa s finančnimi problemi, ki je nihče več ne jemlje prav resno
5
28.09.2020 20:03
Tri četrt stoletja je vsekakor dovolj dolgo obdobje za oceno uspešnosti te največje svetovne organizacije, njenih dobrih plati ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.941
02/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 3.421
03/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.191
04/
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.254
05/
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.691
06/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.965
07/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.115
08/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 2.028
09/
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.702
10/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.791