Komentar

Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice

Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost koga drugega. Pravica torej ni nekaj, kar človekovo svobodo zgolj omogoča, ampak jo tudi pogojuje - in sicer s tem, da poziva k dejavni vlogi njegovo vest in odgovornost. Le kdaj se je odgovornost umaknila voluntarizmu in arbitrarnosti, kakršno uveljavlja in dopušča "progresivna" demokratična praksa liberalnih držav na Zahodu? 

01.09.2020 22:59
Piše: Marjan Frankovič
Ključne besede:   Marjan Frankovič   človekove pravice   pravna država   Hegel   Ahmad   zahod

"Obstajajo različni načini in strategije uveljavljanja človekovih pravic v posameznih družbenih okoljih in praksah." (navedek iz nekega članka)

Pred leti se je s prevodom Heglove Philosophie des Rechts v slovenščino izpostavilo tudi novo tolmačenje tega pojma, ki smo ga dotlej prevajali s filozofijo prava. Odslej je to filozofija pravice ("Očrt filozofije pravice"). O tem, kaj je ustreznejši prevod, bi lahko razpravljali glede na vsebino te Heglove razprave, bodisi v duhu razumevanja, ki ga utirja prevajalec Zdravko Kobe, ko pravi "Heglov Oris filozofije pravice lahko povsem utemeljeno obravnavamo kot sistem podob svobodne volje, kot 'sistem udejanjene svobode'… /ki/ vase vključuje vse sfere, na katerih pride do izraza človekova svoboda … Sistem pravice je v tem smislu sistem pogojev, ki so potrebni za polno udejanjenje svobodne volje”, ali opirajoč se na druge interpretacije, ki jih gotovo ne manjka. Vendar ostanimo še za hip pri zgornji navedbi. Na pravu in pravici zasnovana skupnost, če to Kobetovo misel prevedemo v nekoliko konkretnejšo obliko, odmerja svobodnemu posamezniku (njegovi voljni dejavnosti) okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost koga drugega. Pravica torej ni nekaj, kar človekovo svobodo zgolj omogoča, ampak jo tudi uokvirja oziroma pogojuje, s tem, da poziva k dejavni vlogi njegovo vest in odgovornost. Le kdaj se je slednji vidik umaknil voluntarizmu in arbitrarnosti, kakršno uveljavlja – dopušča "progresivna" demokratična praksa liberalnih držav na Zahodu?

 

Že iz lastnega vpogleda bi lahko sklepali, da pravo, ki z zakoni in predpisi ureja ter po načelih pravičnosti sankcionira odnose v človeški skupnosti, upoštevaje torej pravico, tega ne počne v taki meri, kot bi pričakovali, in pravno urejena država zategadelj ni nikakršno zagotovilo več, da je ali bi moralo biti tako. Pravica za posameznika ali skupino postaja do te mere arbitrarna, da je t. i. pravna država ne zagotavlja več a priori, temveč samo še ad hoc. Z drugo besedo: k nizu ostalih človekovihpravic, za katere se je treba nenehno boriti, moramo v duhu privzete pravšnjosti (beri: ideološke latovščine) vsakič dodati še prav določeno pravico, npr. pravico do pravičnega sojenja.

 

Kajpak je treba posebej navesti tudi adresata – torej skupino ali osebo, kateri se ta pravica zagotavlja ali dozdevno ali dejansko krši. Koder se ta ne udejanja, je zaman govoriti o pravni, na pravičnosti zasnovani družbeni ureditvi. Kajti pravice kot take ni več, zamenjal jo je družboslovni, politično-ideološki narativ o človekovih  pravicah (v najnovejšem času se nam obeta tudi uzakonjenje živalskih, morda celo rastlinskih pravic, toda to je že druga zgodba). Da gre pri t. i. civilnih borcih za človekove pravice za poglabljanje in razširjanje že obstoječe zakonske zaščite, bi težko sklepali – že zavoljo ignorance vseh teh praviloma levičarskih združenj do zatiranja žensk, političnih in verskih ali spolno drugače orientiranih skupin v svetu islama in totalitarnih levih režimih.

 

Ker gre za progresizem leve provenience in orientacije, gre prejkone tudi za mistifikacijo omenjene arbitrarnosti in z njo za nove oblike ideološkega pokritja parcialnih skupinskih interesov - pod videzom vsezajemajoče množine. Pravica in pravičnost kot taka, pravijo, nikogar več ne zanima, gre za človekove pravice. Te pa je treba, kot smo ugotavljali zgoraj, kar se da konkretno našteti, saj iz splošnega pojma vendarle ni mogoče sklepati tudi na njihov posamični obstoj (!?). Pravica, ki jo najdemo v sklopu naprednih (beri: "naše" skrbi vrednih) človekovih pravic, seveda nikakor ni več tista pravica, ki je osnovni predmet Heglove razprave, tisti univerzalni pojem, ki je v srcu sleherne definicije pravne ureditve države. Nasprotno, gre za sveženj predpravic, ki si jih lastijo posamične "progresivne" družbenopolitične, spolne, rasne in druge skupine. Predpravice pa seveda ne morejo biti nič univerzalnega, ena od druge se razlikujejo, medsebojno kolidirajo ali si celo nasprotujejo, zato jih je smiselno (in kajpak donosno!) omenjati le posamično, vendar v nizu, ki mu zlepa ne bo konca. Odtod množinska oblika. Summa summarum: ni pravice in ne pravne države na njeni osnovi, je le niz izborjenih ali podedovanih predpravic ter nenehen strah pred njihovo izgubo. 

 

Že na prvi pogled je očitno, da gre v citiranem stavku "Obstajajo različni načini in strategije uveljavljanja človekovih pravic v posameznih družbenih okoljih in praksah" pod našim naslovom za ideologizirano družboslovno latovščino. Premislek nam pove, da je stavek obtežen s tavtologijo oziroma tiste vrste "dobesednostjo", ki je zgolj rešitev za suspenz ustreznega nivoja splošnosti in logike, v okviru katere se ta "diskurz" navidez giblje.

 

Suspenz splošne veljavnosti nekega občega pojma napotí tradicionalno pravičnost iščočega državljana na taksativni niz pravici podrejenih pojmov ali posamičnosti, ki pa kajpak ne more biti zaključen. Potencialni subjekt neke splošno izražene pravice tako nikoli ne more natanko vedeti, če se ta splošnost človekovih pravic v dejanskosti nanaša tudi nanj, ali potemtakem subsumira tudi njegovo individualno pravico. Kakor hitro je namreč pravica omenjena zgolj v množinski obliki, se nam vsiljuje občutek, da nas bo v praksi zlahka zaobšla, saj vendar nismo izrecno omenjeni, kot je bil omenjen, denimo, sirski brivec Ahmad, naš najslavnejši nelegalni "azilant" ("Pravica za Ahmada!"), ali katera od "ranljivih skupin", ki pod krinko splošne enakosti udejanja predvsem svoje predpravice ter prevlado v vseh vitalnih segmentih družbe (pri nadzorovanju rojstev, v vzgoji in šolstvu, medijih in kulturi, t. i. socialni državi, zdravstvu, zaposlitveni politiki in praksi, pri zaščiti pravice do veroizpovedi, na področju nacionalne in splošne varnosti državljanov, v znanosti in ekonomiji, pri pravnem redu ...).

 

Pač pa ne "obstajajo … načini in strategije", če se še enkrat obregnemo ob naslov  (ki smo ga s tem namenom tudi citirali), ki bi zagotovile pravico dr. Noviču, in tudi ni "načinov in strategij", kako obsoditi resnične zločince in lopove v posameznih, kajpak naših "družbenih okoljih in praksah".

 

Marjan Frankovič je režiser in scenarist.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
7
21.10.2020 20:00
Ko v skupnost udari huda kognitivna disonanca, sta možnosti samo dve. Kakšna razpade na plemena, ki se najprej zmerjajo, potem ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
26
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
18
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
18
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik iz karantene: Prvo neposredno bitko s koronavirusom smo dobili, a vojna bo še prekleto dolga.
4
06.10.2020 21:44
Dan po koncu karantene je oblačen, a za nas sije sonce. Stran od množic se sprehodimo po mestu in uživamo na svobodi. Čakamo na ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Bi Trumpova zmaga na novembrskih volitvah res prinesla konec sveta, kot ga poznamo?
7
04.10.2020 23:00
Komentar smo prejeli nekaj ur pred uradnim sporočilom iz Bele hiše, da je bil predsednik Donald Trump pozitiven na testu za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismeni, polpismeni in nepismeni: Če ne bomo brali, nas bo pač pobralo
8
04.10.2020 11:00
Po bralni pismenosti odraslih se Slovenci spotikamo na dnu lestvice razvitih držav, ki so članice združenja OECD. Najbolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Modernistična svetloba Mileta Koruna: Večno vračanje k tistemu, česar še nikoli ni bilo
2
03.10.2020 21:55
Po petintridesetih letih imam namen komentirati umetniško gesto Mileta Koruna v predstavi Šest oseb išče avtorja . Poleg tega pa ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ali je obstoječi medgeneracijski sistem financiranja pokojnin vzdržen - in pravičen?
11
01.10.2020 22:00
Predlog dvigovanja upokojitvene starosti na 67 let ali še kako leto več doživlja veliko nasprotovanj. Razumljivo, da nekdo, ki ... Več.
Piše: Bine Kordež
Tovariši, priznajte si: Kordiševa Levica je res "shithole", usrana luknja slovenske parlamentarne demokracije!
11
30.09.2020 21:43
Spodobnost je vzel hudič. Podobno kot politični tednik Mladina v vlogi glavnega medijskega propagandista stranke Levica čedalje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
75 let OZN: Stara gospa s finančnimi problemi, ki je nihče več ne jemlje prav resno
5
28.09.2020 20:03
Tri četrt stoletja je vsekakor dovolj dolgo obdobje za oceno uspešnosti te največje svetovne organizacije, njenih dobrih plati ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.938
02/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 3.406
03/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.183
04/
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.253
05/
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.688
06/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.959
07/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.112
08/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 2.027
09/
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.701
10/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.789