Komentar

Mesto, možgani in gozdovi

Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno pripravljali dve desetletji. To dokazuje festival Ars Electronica. Najpopolnejši in-forma-ciji sta še vedno mesto in možgani. Obstajata dve časovni obdobji računalniške umetnosti; obdobje pred nastopom svetovnega spleta in obdobje po njegovi vzpostavitvi. Umetnost se razvija skupaj z razvojem tehnologij. Zadnji velik tehno preobrat, ki je imel vpliv na umetnost, se je zgodil z vzpostavitvijo računalniškega jezika oziroma z izumom osebnega računalnika. Naj na tem mestu dodam, da vstopa človeštvo šele zadnje desetletje z novimi tehnologijami v gozdove. Torej: mesto, možgani in gozdovi. Toliko za uvod.

12.09.2020 21:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ars Electronica   Linz   festival   Keplerjevi vrtovi   Jurij Krpan   Kapelica   Marko Peljhan   Natalija Fedorova   Pei-Ying-Lin

Računalniško umetnost, kakršno gledamo v zadnjih festivalskih izdajah, si je bilo pred štirimi deseteletji skoraj nemogoče zamisliti.

Vstopam v elektronski prostor letošnjega festivala: zaradi virusne stvarnosti nas je velika večina program Ars Electronice spremljala v živo na medmrežju. Programsko se je festival generiral iz stodvajsetih izhodiščnih lokacij. Vse je potekalo panelno brez kakršnekoli medijske prenatrpanosti. Programsko je bilo prepojeno z monumentalno informacijsko bazo Kepplerjevih vrtov. Konec poročila.

 

Sam spremljam festivalski format Ars Electronice od njenega nastankaleta 1979. V začetku osemdesetih sem ga gledal posredno prek televizijske oddaje o umetnosti in kulturi Kunststücke na javni avstrijski televizj ORF. V devetdesetih sem ga spremljal prek neposrednih prenosov s podelitev festivalskih nagrad Zlata Nika. Kako zdravilno je bilo na prelomu tisočletja gledati Marka Peljhana, ko je sprejemal Zlato Niko. Zadnjih dvajset let pa sem festival doživljal neposredno v Linzu. Kako evforično je bilo gledati Majo Smrekar, ko je pred tremi leti prevzela Zlato Niko. Letos pa sem festival spremljal v živo na medmrežju. Računalniško umetnost, kakršno gledamo v zadnjih festivalskih izdajah, si je bilo pred štirimi deseteletji skoraj nemogoče zamisliti. Letošnjo sem spremljal na vseh ravneh medijsko, kot se za medijski festival spodobi - neposredno.

 

To, kar je bilo že od samega nastanka očitno, je bila njegova izostrena modernistična naravnanost, ki je bolj ali manj poizkušala zaobiti postmodernistično dekorativnost. Ravno s svojo štiridesetletno kontinuiteto je festival izoblikoval visokomodernistično stilno ekranizacijo. Konec seštevka.

 

 

Prvi dan

 

Začeti besedilo o prelomni manifestaciji Ars Electronica 2020 in ne imenovati odličnega kuratorja Jurija Krpana iz galerije Kapelica, bi bilo poniglavo. Suvereno je nastopil s svojo preambulo pred svetovno javnostjo. Bravurozno je izpostavil razliko med tem, kaj pomeni "misliti umetnost", in kaj "proizvajati umetnost". Naj pripomnim, da tukaj ne glorificiram svojega prijatelja, ker sva si preveč narazen o vprašanjih estetike, eklektike in zamudništva, tako značilnega za našo skupnost. A ko se bo v naslednjih tednih festivalska mrzlica umirila, ga bom zaprosil, da za portal+ bolj natančno opiše svoje dileme okrog produkcije umetniških strojev. Vedeti morate, da je gromozanska razlika med tem, kako delamo umetniško delo ali kako pripravljamo produkt kreativne industrije. Jurij Krpan do obisti razume oba procesa. Zanj ni odločilnega pomena to, da se nekdo pri gradnji novotehnološkega izdelka producira kot umetnik, znanstvenik, inženir ali tehnolog, temveč meni, da je nujno, da se pri gradnji umetninškega stroja izoblikuje posebna oseba-pogajalec (mogoče bi bil logičen termin zanj optimalizator), tisti, ki optimalizira idejo o umetnini. Optimalizator projekcije naj bi bil tisti, ki si s svojim delom prizadeva čimbolj odgovorno oblikovati - prihodnosti. Da, prihodnost ni več ena sama, pred nami je več prihodnosti. Navidezna resničnost je impresivno razširila pojem - resničnosti. Pred seboj imamo množico bodočnosti. Pred leti sem na portalu+ zapisal: Potrebovali bomo uro, ki nam bo pokazala, v katerem prostoru se nahajamo. 

 

Ves program Ars Electornice je potekal preko štirih izbirnih kanalov s pomočjo vzporedne souporabe brskalnikov. Tako sem z užitkom preklapljal kanale slučaja. Ves čas je bila prisotna zavest o večplastni tehno montaži. Res pa je tudi, da je bila ves čas prisotna virusna negotovost. Tako to je, ko komuniciramo z nevidnim: doživljamo negotovost.

 

Na samem začetku prvega dne nam je po otvoritvenih preambulah umetnica Pei-Ying-Lin s svojo akcijo predstavila predlog sodelovanja z virusnimi entitetami. Predlagala je prodor v mišljenje virusa. Seveda Pei-Ying-Lin proizvaja mislene procese, ki želijo razumeti negotovost, ne pa virusa samega.

 

Na začetku prvega dne so nam umetniki predstavili Oslofjord - ekološko ekspedicijo. Predstavljene so bile umetniške raziskave, ki spodbujajo okoljsko in družbeno trajnost mesta, ki živi skupaj z morjem. Takoj zatem smo poslušali vokalizacijo Miju Hosoi. Nato panel o oblikovanju digitalne mode. Vstopili smo v Državo prisotnosti: moda, ki ne izkorišča ne ljudi, ki ne izrablja eko sistema, moda, ki projecira množico priložnosti v kaosu. Interaktivni tekstil je lahko praktičen in hkrati tudi poetičen.

 

In ogromno število asociacij: z užitkom sem poslušal glasbo Sonic robota, Simona Geista. Robotski inženir in glasbenik Simon Geist povezuje svoje znanje v serialno ritmizirano glasbo. Proizvaja elektronsko glasbo brez zvočnih generatorjev, brez elektronskih komponent. Mehanično, s sprožilci pneumatskih cilindrov artikulira ritme. Takoj zatem so nastopile biosonične agencije, izvrstno je nastopila Robertina Šabjanič znotraj Kepplerjevih vrtov - Jadransko morje, Dubrovnik. Nato so odzvanjale besede biofilia urbana, mrežni biotopi, bioprezenca in končno bioarheologija kot raziskava zapuščenih bioloških struktur. In še cel niz asociacij: Sonične agencije, knjiga Brandona LaBelle. Na eni strani smo poslušali zvočne oblike, na drugi strani pa gledali urgentne vizulane oblike. Vstopili smo na kalifornijsko univerzo (UCLA) in že smo bili v njenem programu - teluričnih vibracij. V naslednjih štirih dneh smo iz Los Angelesa spremljali petindvajset izbranih formatov; od performansov do panelov, solo oper in skupinskih ogledov studiev. V Los Angelesu smo spremljali podstrukturo festivala. In tako je bilo povsod po svetu. Znotraj festivala je bila množica podfestivalov in manifestacij različnih zvrsti.

 

 

Drugi dan

 

Izvrstno, takoj sem naletel na Evelino Domnitič in Dimitrija Gelfanda. Zatem projekt Moč očesa Sylvie Ecermann - Stieglerhaus. Spremljal sem Bjorna Lusticama in koncept Zgubljeni v resoluciji.

 

Vizija in njena vizualizacija. Na naše gledanje ne vpliva le oko, temveč množica notranjih in zunanjih okoliščin. Oko definira našo pozicijo v svetu, oko je najprej - kultura. Paolo Cirio je bil izvrsten. Paolo Cirio je prijatelj projektnega prostora Aksioma, ki je odličen prostor razvojne umetnosti v Ljubljani. Potem sem spremljal manifestacijo računalniške animacije, digitalnih filmov v povezavi s performativno umetnostjo. Odlična je bila Miwa Matrayek. Spremljal sem nekaj projektov o didaktično taktičnem igrovju. Lepa je misel Andija Hectorja, da je umetna inteligenca mitološko bitje.

 

In končno obstaja globok razlog, zakaj sem se ustavil pri projektu Biti veter za drevo dr. Natalije Fedorove, ki nam je predstavila logiko pametnega gozda. Raziskujejo ga na akademiji za lesno tehnologijo v Sankt Peterburgu. Opisala nam je tehno instalacijo gozdnih postaj. S podatkovnostjo lahko opazujemo želje dreves, ne le kapitalskih razlogov, ki spodbujajo optimalizacijo lesne mase. Impresivno natančno nam je opisala proces vzpostavitve tehno aparata v gozdu. Tako namešečene naprave postanejo glas dreves. Poglejte si predstavitveni video Pangardenio, KUR futurlab. Ob tej priložnosti pošiljam tovariški tehno pozdrav dr. Nataliji Fedorovi in njeni vizualni poeziji.

 

 

Tretji dan

 

Menim, da bo današnje besedilo ostalo brez zaključka. Torej - mesto, možgani in gozdovi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
8
20.09.2020 21:00
Slovenija je raj za novinarje in novinarke. Mnogi in mnoge po tem, ko se uveljavijo na svojem področju, naredijo vrhunske ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
4
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
2
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
10
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajni agent Steinbuch, ta karikatura novinarja, sporočam Mladini, Repovžu in ostalim tetkam: Je*** se!
24
28.08.2020 10:58
V času, ko bojda potekajo razprave o novi medijski zakonodaji, se vsak dan znova kaže, kako pomembna je svoboda govora, pa tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Večno rivalstvo v vzhodnem Sredozemlju: Grško-turški spor spet blizu vrelišča
5
27.08.2020 22:31
Med Grčijo in Turčijo, ki sta obe članici zveze NATO, se razmere spet zaostrujejo. Njun sosedski spor, ki je posledica ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.918
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.809
03/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.698
04/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.312
05/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.484
06/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.328
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.430
08/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.915
09/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.263
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 17.391