Komentar

Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl

Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki manifestira izčiščena stališča najmlajše gledališke generacije. Izvrstno jo je zmontirala in skonstruirala intermedijska umetnica Metka Golec. Knjiga, ki je namenjena predstavi, ki jih ne bo nihče od gledalcev videl, je manifest najnovejše občutljivosti, je generacijski presek umetniške psihodinamike, izražene v trenutku intenzivne virusne prisotnosti. Gledališka koletktivna dinamika pa je bila postavljena v ozadje.

17.10.2020 20:40
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Heiner Müller   Metka Golec   Kvartet / Nova realnost   AGRFT   Jernej Lorenci   Laclos   Nevarna razmerja   Bertolt Brecht   gledališče   Tina Resman   Gaja Filač   Jure Žavbi   Klemen Kovačič   Klara Kuk   Gašper Lovrec   Lea Mihevc   Filip Mramor   Domen Novak   Ivana Percan Kodarin   Iva Štefanija Slosar   Veronika Železnik   Blaž Dolenc.

Foto: Youtube

Nič več dramskega dialoga, ki konstruira demokratičen svet. Le operni monologi.

Naslov knjige je Kvartet / nova realnost. Študentje III. letnika dramske igre, režije in dramaturgije AGRFT, letnik 2019/2020, so v karanteni proizvedli vsak svojo predstavo z namenom, da jo bodo odigrali za kamero in jo v zadnjem koraku prenesli prek fotofreezov (Fran besede ne zazana) v obliko knjige. Pod vodstvom izrednega profesorja Jerneja Lorencija in docenta Branka Jordana so se odločili za gledališko samoopazovanje v pogojih samoizolacije s pomočjo dramske teksture Heinerja Müllerja z naslovom Kvartet. To je dramsko besedilo za dva igralca in niz vlog, ki jih lahko igra tudi samo en igralec.

 

To sredo je njihov napor rezultiral na Borštnikovem srečanju v programu Študentsko gledališče v obliki razstave, predstave Kvartet (odlična Lea Mihevc in Blaž Dolenc v režiji Žive Bizovičar) in knjige Kvartet / nova realnost. Komentar bom usmeril v samoopazovanje študentov gledališke igre v njihovih izoliranih, intimnih svetovih. Reflektiral bom knjigo Kvartet / nova realnost.

 

Gledališče je vse, kar gledamo v absolutnem zdaj. Na tem svetu šteje le užitek igranja vlog, izreče protagonist neke druge dramske strukture Heinerja Müllerja. Knjiga Kvartet / nova realnost je skonstruirana iz fotografij / fotofreezov, tekstualnih refleksov, izjav dneva, dnevniških zapisov iz časa prvega vala virusne resničnosti. Pred nami se v knjigi vrstijo dnevi od meseca februarja do julija. Študentje in študentke so se v svojih bivalnih prostorih snemali med transformacijskim procesom. Dokumentirali so svoj pandemični čas. Uprizarjali so obsesije, izhajajoče iz Müllerjevega postmodernističnega remek dela. Skoraj vse kar so posneli, je izhajalo iz virusne gledališke napetosti. Bili so sami s seboj in istočasno v dramski situaciji: Jaz sem markiza De Merteuil on je vikont da Valmont.

 

Dramsko besedilo za transformacijsko proceduro ni moglo biti bolje izbrano. Bodoči gledališki profesionalci so se med procesom prek aplikacije zoom prepletali z obema profesorjema. Dramska tekstura, sestavljena iz Müllerjevih arij, je študentom igre omogočala izhodišča za razuzdanosti vseh vrst. Tema in motiv Müllerjevega besedila sta namreč dekadenca in oblastniška perverznost, ki sta značilna za vsa krizna stanja. Oblast se rada v času krize narcisistično samoopazuje. Drama Kvartet je zagotovo Müllerjevo največkrat igrano besedilo.

 

V današnjem komentarju se bom moral močno nadzirati, da me ne zanese v moj osebni odnos do dramatika Heinerja Müllerja. Bila sva namreč zelo dobra znanca, večkrat sva se srečala tako v zahodnem kot še vzhodnem Berlinu. Zadnjič pa kmalu po padcu Berlinskega zidu ob vročici filmske projekcije Hitler: Film iz Nemčije, režiserja Hans-Jürgena Syberberga. Ves svoj komentatorski refleks želim usmeriti v transformacijske impulze mladih igralcev, ki so se brez težav transformacijsko povezali z Müllerjevimi situacijami.

 

Študente dramske igre smo ta teden gledali na festivalu Borštnikovo srečanje, kako se izražajo prek razstave, prek video umetnosti, preformativnih scenskih oblik in prek inštalacij. Dramska tekstura Kvarteta, ki je postmodernistično preformulirana iz Laclosovega romana Nevarna razmerja, je nastopila le kot diktat motiva. Bodoči poklicni igralci so teksturo generirali na vseh možnih ravneh. Prek drugih medijev so govorili o svojem mediju - gledališču in gledališki igri. Prek igre za kamero so govorili o ontologiji dramskih situacij, ki so se odigravale v salonu, v dneh pred francosko revolucijo in v bunkerju po tretji svetovni vojni.

 

Protagonsita drame sta v samoizolaciji bunkerja zaposlena z igranjem vlog. Gledališče je tisto, kar je namenjeno gledanju. Pri Heinerju Müllerju pa je namenjeno gledanju besedilnosti. Besedilo se gledalcem samo od sebe vizualizira. V tej transmedijski situaciji je gledališče namenjeno tudi snemanju. Video umetnosti. Protagonist in protagonistka sta v procesu samoanalize lastnega nasilja, kjer lahko izživita vse svoje fantazije. Erotizirata in samoerotizirata se v sadistično-mazohistični inscenaciji. V dolgih kadrih se vzpostavijo razuzdanost in spolni konflikti. Spolna želja in spolna dominacija. Želja za močjo. Ali ni perverzna moška dominacija nad žensko? Gledalec si zaželi, da ženska začne totalno zatirati moškega. Kaj je sploh tisto, kar razumemo kot - žensko. V dogih kadrih, medtem ko moški igra vlogo ženske, izgovarja stavke spolne zmedenosti: Mislim, da bi se s časom lahko navadil biti ženska. In vse to s pozicij radikalnega ateizma.

 

Da, to je drama, razpeta med spoloma, predvsem pa med mitologijo in zgodovino. Da, to je drama o obrambi individualnosti v izrednih razmerah. Le veter se igra s kostmi onkraj sadizma. To je svet krizne resničnosti, ko se pred nami izrodijo bizarni moški, grdi moški. Moški scvrtki.

 

Dramatika katastrofizma XX. stoletja deluje v XXI. stoletju kot avtistični recitativ. Fotofreezi pa delujejo kot skulpturalna nepremičnost. Vse, kar prihaja iz XX. stoletja, zveni kot travma in bedno cviljenje. Pri je Heinerju Müllerju slutimo v ozadju nenehno cviljenje nacizma. Mi, smrtniki veliko preveč govorimo o smrti. Smrt je absolutno precenjena. In potem ponovno sklicevanje na smrt in neprecenljive žrtve v imenu ideologije. In potem strasten poziv na vojno, ki ga širi virus moškega. Apokaliptični scenosledi protagonistov nevarnih razmerij, alfasamcev in markiz, obsedenih z lastnim staranjem bolj kot z bedo človeštva. Oba protagonista sta v zastoju, opazujeta se in se erotizirata prek fantomskega formata sadizma in mazohizma. Vse te prostore in medprostor odpira besedilnost Kvarteta. Heiner Müller iztopa iz igre na podoben način kot Bertolt Brecht vstopa v igro. Vsi mi iz gledališča imamo zavest, da življenje postane hitrejše, ko se umiranje spremeni v gledališko igro. Smiselna je le igra; drama pa postane neuporabna. Vse je le operna arija. Nič več dramskega dialoga, ki konstruira demokratičen svet. Le operni monologi.

 

V visokomodernistični knjigi, namenjeni predstavi, ki je nihče ne bo nikoli videl, nastopa zgodovinskost kot perverzija oblasti-elite. To je ta nova resničnost. Nova konstrukcija relanosti. Nova gledališka generacija oblikuje Poetiko preloma: to so tisti, ki so rojeni v izteku XX. stoletja. Mladi gledališki umetniki uprizarjajo propad gledanja gledaliških predstav. Propad užitka gledanja. Vse tisto, kar vzburja tistega, ko mu pokažemo. Naš vzvišen poklic je ubiti čas. Tudi, ko umiramo se lahko smejemo ali ni tako?

 

Bolj ko gledam dramo-knjigo, bolj so pred menoj trupla besed in ostanki jezika. Racionalizem bo ponovno poražen. A samo začasno. Res je, živimo čas zdrobljenih resničnosti. A samo začasno. Saj imamo med seboj fantastične mlade umetnike, ki znajo artikulirati protislovja. Uprizarjajo razpadajoča trupla, kosajo jih na vloge. Naj naštejam imena bodočnosti: Tina Resman, Gaja Filač, Jure Žavbi, Klemen Kovačič, Klara Kuk, Gašper Lovrec, Lea Mihevc, Filip Mramor, Domen Novak, Ivana Percan Kodarin, Iva Štefanija Slosar, Veronika Železnik in Blaž Dolenc.

 

Veliko dramskih besedil Heinerja Müllerja še čaka, da se jim bo zgodila zgodovina. Vse to je zapisano v knjigi z naslovom Kvartet / Nova realnost.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
12
21.10.2020 20:00
Ko v skupnost udari huda kognitivna disonanca, sta možnosti samo dve. Kakšna razpade na plemena, ki se najprej zmerjajo, potem ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
26
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
19
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
18
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik iz karantene: Prvo neposredno bitko s koronavirusom smo dobili, a vojna bo še prekleto dolga.
4
06.10.2020 21:44
Dan po koncu karantene je oblačen, a za nas sije sonce. Stran od množic se sprehodimo po mestu in uživamo na svobodi. Čakamo na ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Bi Trumpova zmaga na novembrskih volitvah res prinesla konec sveta, kot ga poznamo?
7
04.10.2020 23:00
Komentar smo prejeli nekaj ur pred uradnim sporočilom iz Bele hiše, da je bil predsednik Donald Trump pozitiven na testu za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismeni, polpismeni in nepismeni: Če ne bomo brali, nas bo pač pobralo
8
04.10.2020 11:00
Po bralni pismenosti odraslih se Slovenci spotikamo na dnu lestvice razvitih držav, ki so članice združenja OECD. Najbolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Modernistična svetloba Mileta Koruna: Večno vračanje k tistemu, česar še nikoli ni bilo
2
03.10.2020 21:55
Po petintridesetih letih imam namen komentirati umetniško gesto Mileta Koruna v predstavi Šest oseb išče avtorja . Poleg tega pa ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ali je obstoječi medgeneracijski sistem financiranja pokojnin vzdržen - in pravičen?
11
01.10.2020 22:00
Predlog dvigovanja upokojitvene starosti na 67 let ali še kako leto več doživlja veliko nasprotovanj. Razumljivo, da nekdo, ki ... Več.
Piše: Bine Kordež
Tovariši, priznajte si: Kordiševa Levica je res "shithole", usrana luknja slovenske parlamentarne demokracije!
11
30.09.2020 21:43
Spodobnost je vzel hudič. Podobno kot politični tednik Mladina v vlogi glavnega medijskega propagandista stranke Levica čedalje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
75 let OZN: Stara gospa s finančnimi problemi, ki je nihče več ne jemlje prav resno
5
28.09.2020 20:03
Tri četrt stoletja je vsekakor dovolj dolgo obdobje za oceno uspešnosti te največje svetovne organizacije, njenih dobrih plati ... Več.
Piše: Božo Cerar
Deset provokativnih vprašanj za zagovornike informativnih oddaj javne RTV Slovenija
13
27.09.2020 20:50
Levi intelektualci nas svarijo o nevarnosti, ki preti javni radioteleviziji. Ogroža jo Janševa vlada, ki RTV želi orbanizirati, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.958
02/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 3.747
03/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.228
04/
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.260
05/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.984
06/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.135
07/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 2.049
08/
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.707
09/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 1.443
10/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.810