Razkrivamo

Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014

Prispevek je odziv na mnenje Boruta Pahorja, predsednika republike, z dne 18. 11. 2020, v odzivu na pismo predsednika vlade Janeza Janše voditeljem Evropske unije z dne 17. 11. 2020 o nepravni državi ob ukradenih volitvah 2014. Pahorjevo mnenje, "da so bile volitve v državni zbor leta 2014 legalne in legitimne" in da so bile "od prvih demokratičnih volitev aprila 1990 naprej ... vse izvedene volitve legalne in legitimne, v skladu z določbami slovenske ustave" (vir), je neutemeljeno.

30.11.2020 23:30
Piše: Žiga Stupica
Ključne besede:   Žiga Stupica   Janez Janša   pismo   TW

Foto: Mediaspeed

Navedeno mnenje predsednika republike Boruta Pahorja z dne 18. 11. 2020, objavljeno na tviterju, je strnjeno v naslednje: Mnenje predsednika republike se izogiba magnitudi desetletja sistemsko-strukturne sinergije protipravja izvršilne, sodne in zakonodajne veje oblasti ob eskalaciji potvorjenih insinuacij osrednjih državnih medijev, naperjene zoper eno in isto politično stranko SDS in njenega predsednika, ki je glede na uradna dejstva eden največjih slovenskih državnih politikov vseh časov. Magnituda teh okoliščin preprečuje učinkovanje temeljnih ustavnih mehanizmov delovanja države – pravno državo z izonomijo, demokracijo z delitvijo oblasti in varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Navedeno je eskaliralo tudi v navidezno, dejansko pa izvotljeno legalnost, legitimnost in ustavnost volitev v državni zbor 2014.

 

 

Magnituda desetletja udarov v nekega politika 

 

Magnituda desetletja sistemsko-strukturne sinergije je najprej v tem, da je udar naperjen v enega in istega državnega politika, ki je glede na uradne objave eden največjih slovenskih državnih politikov vseh časov in kot tak pooblastilni zastopnik tako skupnosti volivcev svoje stranke, kakor tudi ostalih prebivalcev in državljanov. To je osvetljeno z naslednjim: Na podlagi izida predčasnih volitev v Državni zbor Republike Slovenije dne 3. 6. 2018 je Janez Janša kot predsednik Slovenske demokratske stranke zastopnik 222.042 volivcev te stranke, kar je 24,92 % vseh veljavnih volilnih glasov, in izvoljen poslanec (vir). Ob izidu volitev 13. 7. 2014 je bil zastopnik 181.052 volivcev stranke oziroma 20,71 % vseh in poslanec (vir), ob izidu 4. 12. 2011 zastopnik 288.719 volivcev stranke oziroma 26,19 % vseh in poslanec (vir), ob izidu volitev 21. 9. 2008 zastopnik 307.735 volivcev stranke oziroma 29,26 % vseh in poslanec (vir), ob izidu 3. 10. 2004 zastopnik 281.710 volivcev stranke oziroma 29,08 % vseh in poslanec (vir), ob izidu 15. 10. 2000 zastopnik 170.000 volivcev stranke (tedaj SDSS) oziroma 15,80 % vseh in poslanec (vir), ob izidu 10. 11. 1996 zastopnik 172.470 volivcev stranke oziroma 16,13 % vseh in poslanec (vir), ob izidu 6. 12. 1992 poslanec navedene stranke (vir), ob izidu glasovanja za izvolitev delegatov v skupščinski Družbenopolitični zbor dne 8. 4. 1990 pa delegat stranke Slovenska demokratična zveza (Uradni list, 17/90).

 

Vladni minister za obrambo je bil Janša od imenovanja v državnem zboru dne 7. 6. 2000 (vir), od imenovanja 25. 1. 1993 (vir) in od imenovanja 24. 10. 1991 (vir), pred tem je bil kot najprej član Izvršnega sveta tedanje skupščine in nato republiški sekretar za ljudsko obrambo od imenovanja v skupščini 16. 5. 1990 (Uradni list, 20/90). Kot predsednik Vlade Republike Slovenije vodi in zastopa pravno osebo Republiko Slovenijo ter njene prebivalce in državljane od izvolitve v Državnem zboru dne 3. 3. 2020 (vir) in imenovanja ministrov dne 13. 3. 2020 (vir), s čimer je hkrati član Sveta Evropske unije (vir), predsednik vlade je bil od izvolitve 28. 1. 2012 (vir) in imenovanja ministrov 10. 2. 2012 (vir) in bil hkrati član Sveta, prvič pa je bil predsednik vlade od izvolitve 9. 11. 2004 (vir) in imenovanja ministrov 3. 12. 2004 (vir) in bil hkrati član Sveta EU, od 1. 1. 2008 pa je bil predsedoval Svetu (vir) in bil v tem obsegu vodja in zastopnik 495.394.000 prebivalcev držav članic Evropske unije (vir).

 

Magnituda udarov v enega in istega državnega politika je multiplikator prelivanja učinkov desetletja sistemske sinergije protipravnih udarov zaradi narave mehanizma pravne države. Čista bít, nukleus pravne države je mehanizem izonomije (enakosti pred zakonom). Desetletna sistemska sinergija je dejansko in pravno opustošila izonomijo v naši državi ter hkrati obratno sorazmerno okrepila diametralno nasproten proces – neenakost pred zakonom na neustavno raven drugorazrednosti. Prevlada mehanizma drugorazrednosti v Republiki Sloveniji je čista bít, nukleus nepravne države. 

 

Desetletje obstoječa sistemska sinergija je opustošila tudi preostale temeljne ustavne mehanizme države, torej poleg pravne države z izonomijo še demokracijo z delitvijo oblasti in varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. To vključuje tudi opustošenje legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev v državni zbor 2014.

 

 

Doprinos osrednjih državnih medijev k opustošenju

 

Posebna okoliščina magnitude desetletja sistemske sinergije protipravja je eskalacija potvorjenih insinuacij in opustitev verodostojnih informacij osrednjih državnih medijev. Magnitudo opustošenja pravne države s tega vidika ponazarjajo besede Émile Zolaja (1898): "Zločin je tudi to, da so se oprli na umazani tisk, da so se pustili braniti vsej pariški sodrgi, tako da zdaj sodrga nesramno slavi zmago v porazu prava in navadnega poštenja" (J' Accuse…!, L'Aurore, vir).

 

Primer je desetletna medijska eskalacija potvorjene insinuacije v osrednjem dnevnem časopisu Delo prispevka novinarja Dejana Karba z naslovom Denar iz Patrie ni končal pri Janezu Janši, temveč v njegovi stranki SDS, objavljenega dne 22. 11. 2009 na spletu (vir) in 23. 11. 2009 v časopisu, kar sta takoj poeskalirali še državni instituciji RTV Slovenija (vir) in STA (vir). Tehnologija potvorjene insinuacije je kombinacija na naslovnici časopisa objavljenega naslova, fotografije in poudarjenega uvoda na naslovnici. Po dolgih letih objave v obtoku je Ustavno sodišče z odločboi Up-530/14-28 z dne 2. 3. 2017 (vir) v povezavi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 313/2013 z dne 24. 4. 2013 (vir) zavarovalo pravico politične stranke pred neresničnimi (neutemeljenimi) in slabovernimi trditvami, ki so razdiralne za njen ugled v javnosti, in obrazložilo, da je v zadevi novinar kot kaže predrugačil izjavo visokega finskega policista, pri čemer je treba imeti pred očmi, da naslov članka, če je, kot v obravnavanem primeru, objavljen na naslovni strani časopisa, doseže tudi tiste, ki publikacije ne kupijo in je ne preberejo popolnoma, ob tem, da so bile v odebeljenem uvodu, prav tako objavljenem na naslovnici, povzete (v resnici pomembno izkrivljene) izjave finskega preiskovalca, s čimer se povprečnemu razumnemu bralcu močno sugerira (ustvarja močan vtis), da naslovno insinuirani sklep objektivno drži. Da gre za namerno protipravno akcijo Dela, se kaže v tem, da kljub sodbi iz leta 2013 in ustavnosodni odločbi iz leta 2017 tako Delo, kot tudi RTV in STA na svojih spletnih straneh eskalirajo objavo spornega prispevka z dne 22. 11. 2009 še novembra 2020 (glej vire zgoraj). 

 

 

Doprinos sodne veje oblasti k opustošenju

 

Posebna okoliščina magnitude desetletja sistemske sinergije protipravja so dejanja in opustitev dolžnih ravnanj s strani oseb z javnimi pooblastili sodne veje oblasti. Sodna zadeva Patria, naperjena v navedenega državnega politika je brez dimenzije prava – nima dejanske (kazenske) niti legalne (postopkovne) dimenzije. Zadeva je znotraj (po kazenski vsebini) votla, zunaj (zakonito procesno) pa je nič ni. 

 

Manjko dejanske (kazenske) vsebine je v tem, da zadevni obtožni predlog zoper državnega politika nima popolnega opisa dejanja obtožbe. Takšna okoliščina učinkovito onemogoči "vsebinsko" obrambo zoper kakršnokoli obtožbo. Zadevni obtožni predlog Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije z dne 6. 8. 2010 (tu) je bil zaradi predpisa o glavni kazni zapora do treh let vložen na Okrajno sodišče v Ljubljani, s tem je podvržen posebnemu Zakonu o skrajšanem postopku (vir). Manjko vsebine je šele 20. 4. 2015, po več letih predimenzioniranega sojenja ugotovilo ustavno sodišče z odločbo številka Up-879/14-35 (vir) in razveljavilo sodbe Vrhovnega sodišča RS I Ips 2457/2010 z dne 1. 10. 2014, Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 2457/2010 z dne 21. 3. 2014 in Okrajnega sodišča v Ljubljani II K 2457/2010 z dne 5. 6. 2013.

 

Iz sodb ni mogoče razbrati niti tega, da bi sodišča pri ugotavljanju, ali odločilna dejstva ustrezajo očitanemu zakonskemu stanu, sploh opravila presojo z vidika ustavnega načela zakonitosti (glej točka 42. obrazložitve ustavnosodne odločbe). Nova "odločitev je tako prepuščena prvostopenjskemu sodišču, ki bo moralo upoštevati razloge ustavnih odločb ter zaradi kršitve prvega odstavka 28. člena Ustave oziroma ugotovitev, da v opisih dejanj niso konkretizirani zakonski znaki izvršitvenih dejanj, obtožni predlog zavreči oziroma ustavne pritožnike oprostiti" (točka 2. obrazložitve ločenega mnenja ustavnega sodnika dr. Mitje Deisingerja, vir). 

 

Navedeni manjko kazenske vsebine (opisa dejanja obtožnega predloga z dne 6. 8. 2010) bi bil moral v zakonito "skrajšanem" postopku, skladno s 1. odstavkom 435. člena ZKP v zvezi s smiselno uporabo 2. točke 1. odstavka 269. člena in 2. odstavka 270. člena ZKP, voditi – poštenega in nepristranskega – sodnika k temu, da po prejemu obtožnega predloga takoj pozove vložnika-tožilca na popravek v treh dneh oziroma da ga formalno zavrže, brez nadaljnjega dela in odpošiljanja predloga obtoženi osebi in brez sojenja leta in leta o nadaljnjih vsebinskih vprašanjih. V zadevi Patria namreč ne gre za redni, temveč za poseben postopek, ki je z zakonom predpisan kot skrajšani postopek, v skrajšanem postopku gre za očitana kazniva dejanja, pri katerih je dejansko stanje obravnavanih kaznivih dejanj tako enostavno, da je zanje predpisan skrajšani kazenski postopek pred sodnikom posameznikom okrajnega sodišča, ki ne pozna predhodnega postopka v obliki preiskave in obstaja le možnost oprave posameznih preiskovalnih dejanj, skrajšani postopek, ki se uporablja, pa je poenostavljen in naj bi bil po zakonskih določbah hiter (primerjaj točko 10. obrazložitve ustavnosodne odločbe Up-119/02-13 – vir in točko 12. obrazložitve odločbe Up-327/97 – vir). Toda dolžno zavrženje vsebinsko pomanjkljivega obtožnega akta se v dolgoletnem in brezmejno zapletenem "skrajšanem" postopku ni nikoli zgodilo, niti po ustavni odločbi z dne 20. 4. 2015 niti v ponovljenem postopku. 

 

Sodni proces Patria ni le znotraj (po vsebini) votel, temveč ga tudi od zunaj legalno (postopkovno) nič ni, saj v zadevi ni postopka – tistega uzakonjeno "skrajšanega". Tako dan 23. 5. 2008 predstavlja začetek predkazenskih postopkov v tej zadevi, ko je "Generalna državna tožilka Republike Slovenije od Generalnega državnega tožilca Finske prejela predlog za ustanovitev Skupne preiskovalne skupine med Finsko in Slovenijo, zaradi skupne izvedbe predkazenskega postopka" (cit. po obrazložitvi obtožnega predloga z dne 6. 8. 2010, tu). Tožilski obtožni akt z dne 6. 8. 2010 v "skrajšanem" postopku je tako ekscesno obsežen in zapleten, da onemogoča kakršenkoli zakonit, to je skrajšani postopek, spisan je na 82 straneh, od tega obsega samo (pomanjkljivi) opis kaznivega dejanja 7 in pol strani, dokazni predlog obsega zaslišanje 21 prič, predlog za vpogled in branje ogromnega števila listin in zaseženih predmetov pa obsega 6 in pol strani, kar učinkovito onemogoči kakršnokoli obrambo v uzakonjeno "skrajšanem" postopku. Tudi sodni proces, kot je razvidno iz sodbe z dne 5. 6. 2013 (tu), je, navkljub zakonsko skrajšanem postopku ekscesno obsežen in predimenzioniran, obtožni predlog z dne 6. 8. 2010 je bil pred sodiščem popravljen dne 10. 8. 2010, spremenjen dne 30. 1. 2011, 17. 12. 2012 in 27. 2. 2013 ter popravljen dne 5. 3. 2013, javni glavna obravnava pa je potekala skoraj petdestkrat* (!).

 

Navedeno kaže na izmaličenje uzakonjene dimenzije "skrajšanega" postopka. Ta okoliščina v zadevi pomeni poseg sodne veje oblasti v zakon in prevzem zakonodajne oblasti, naperjeno v državnega politika. To je čista bít, nukleus mehanizma politično montiranih procesov. V desetletju sistemske sinergije protipravja to porazno vpliva na varstvo pravic in temeljnih svoboščin konkretne osebe. Okoliščina visoke politične magnitude napadanega državnega politika pa preliva učinek na druge zadeve, kar multiplicirano opustoša temeljne ustavne mehanizme pravne države z izonomijo in demokracije z delitvijo oblasti tudi ob volitvah v državni zbor dne 13. 7. 2014.

 

 

Doprinos ustavnega sodišča neposredno ob volitvah 2014

 

Nadaljnja okoliščina magnitude desetletja sistemsko-strukturne sinergije, naperjene v državnega politika in predsednika največje državne in opozicijske stranke, je vezana na vidik ustavno-sodne oblasti. Kot je bilo že osvetljeno, so ustavni sodniki v zadevi Patria dne 20. 4. 2015 z odločbo, številka Up-879/14-35 (vir) razveljavili nezakonite sodbe vrhovnega, višjega in okrajnega sodišča zaradi kršitve ustave. Toda ob tem so tudi ustavni sodniki z vidika predpisano "skrajšanega" postopka opustili zavrženje vprašljivega obdolžnega predloga zoper državnega politika iz slovenskega pravnega reda (smiselno ob uporabi 1. odstavka 6. člena Zakona o ustavnem sodišču, vir). To je omogočilo rednim sodiščem nadaljevanje pravno vprašljivih postopanj, tako da se tudi v ponovljenem predpisano "skrajšanem" postopku ni nikoli zavrglo vprašljivega obdolžnega akta (primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani VII Kp 2457/2010 z dne 25. 11. 2015, vir in sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 2457/2010-1646 z dne 22. 12. 2016, vir).

 

Nadaljnja okoliščina je vezana na ustavno-sodno obravnavo zadeve Patria v trenutku, ko se je napadanega državnega politika in voditelja politične opozicije sodno pošiljalo v zapor neposredno pred volitvami v državni zbor 13. 7. 2014. V takšnih okoliščinah je dne 11. 6. 2014 šest sodnikov sprejelo vprašljivo ustavno odločbo številka Up-374/14-22 (vir), in to navkljub ostrim odklonilnim ločenim mnenjem preostalih treh sodnikov (vir, vir in vir). To je omogočilo, da se je protiustavno sodbo nižjega sodišča izvršilo, tako da je moral napadani državni politik in predsednik največje opozicijske stranke dne 20 junija 2014, torej neposredno pred volitvami, v zapor. 

 

Za zavrženje je odločilo šest sodnikov navkljub "očitnim" kršitvam človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Očitnost kršitev je bila poseben pogoj te ustavnosodne presoje (2. odstavek 51. člena Zakona o ustavnem sodiščuvir), ki ga navedeni sodniki niso sprejeli. Da so kršitve "očitne", so kolege opozorili preostali trije ustavni sodniki z odklonilnimi ločenimi mnenji, zato je najkasneje v trenutku, ko so slednji z mnenji pokazali na očitnost, postala kršitev tudi za ostalih šest sodnikov "očitna". Da je v sodni zadevi Patria kršitev "očitna", kaže že prvi pogled (prima facie) v skoraj brezmejno zapletenost obtožnega akta in dolgoletnega sodnega postopka v zadevi, čeprav gre za zadevo, ki poteka po zakonu "skrajšanega" postopka.

 

Končna vprašljivost te ustavne odločbe z dne 11. 6. 2014 je vezana na videz objektivne nepristranskosti mag. Miroslava Mozetiča, predsednika ustavnega sodišča, saj se kot soustanovitelj in visok državni politik nekdanje stranke Slovenski krščanski demokrati, konkurenčne sistemsko napadani stranki, ni izločil iz sojenja. Da gre za dejansko subjektivno kolizijo interesov, kaže njegova nepravna izjava za politično javnost v soboto 12. 6. 2014, s katero je predsednik ustavnega sodišča izstopil iz pravne pristojnosti Ustavnega sodišča po 160. členu ustave in vstopil v diskurz mentalne medicine, češ da "ustavno sodišče ni psihiatrična klinika in ne more zdraviti vseh političnih norosti" (vir), in to v skrajno pregretih razmerah medijske eskalacije potvorjenih insinuacij o zadevi Patria v trenutku bližajočega se zapora voditelja največje opozicijske stranke SDS tik pred volitvami 13. 7. 2014. 

 

To je doprinos ustavnosodne strukture oblasti k magnitudi opustošenja temeljnih ustavnih mehanizmov pravne države z izonomijo in demokracije z delitvijo oblasti, kar vključuje tudi legalnost, legitimnost in ustavnost volitev v državni zbor 2014.

 

 

Doprinos morale političnih konkurentov 

 

Pravkar osvetljeni primer domnevnih subjektivnih okoliščin kolizije interesov predsednika ustavnega sodišča, nekdanjega visokega državnega politika stranke SKD, pri vprašljivi uporabi pooblastil ustavnosodne oblasti v dolgoletni zadevi, ki je naperjena zoper državnega politika, predsednika konkurenčne opozicijske stranke SDS, lahko kaže na pojav taktike opustošanja politične konkurence. 

 

Pri stranki Nova Slovenija – Krščanski demokrati (NSi) gre prav za politiko nasledstva stranke Slovenski krščanski demokrati, kar izhaja iz statuta stranke o dediščini Slovenskih krščanskih demokratov (vir). Ob eskalaciji protipravja, naperjenega v državnega politika in predsednika stranke SDS, je v NSi kot naslednici SKD s strani visokih politikov te stranke najti domnevno uporabo taktike opustošanja te politične konkurence v trenutku volitev v državni zbor 2014. To se kaže v tem, da je dolgoletni predstavnik v izvršilnem odboru stranke dr. Janez Pogorelec, pravnik in tedanji dolgoletni uradnik v Službi Vlade RS za zakonodajo, je takoj po zaključku vprašljivih volitev dne 13. 7. 2014 zadal v osrednjem državnem mediju Radio Slovenija taktični udarec pravkar protipravno zaprtemu državnemu politiku iz konkurenčne stranke z napuha polno izjavo: "SDS se bo morala sprijazniti s tem, da njihov predsednik ni politični zapornik, ampak politik v zaporu" (npr. vir). To vprašljivo izjavo je v nadaljevanju leta 2014 v medijih povzel mag. Matej Tonin, vodja poslanske skupine NSi v Državnem zboru RS in sedanji predsednik te stranke (npr. vir). 

 

Navedeno je le en primer strank, ki so v trenutku, ko desetletje sistemske sinergije protipravnih udarov ob podpori osrednjih državnih medijev eskalira preko vsake mere, tako da je politični konkurent neposredno pred volitvami v državni zbor 2014 poslan protipravno v zapor, sprejemale svojo moralno odločitev o uporabi taktike opustošanja konkurence. Početje pa ni zgolj amoralno. Je tudi nesorazmerno. Gre namreč za desetletje brezmejno neugodnih okoliščin sistemske sinergije protipravja zoper stranko SDS in njihovega predsednika Janšo, ki nikakor niso bile enako obremenjevale katerekoli od konkurenčnih strank. V magnitudi vsega navedenega pa se je prizadelo delovanje temeljnih ustavnih mehanizmov te države. Čeprav gre za napad zoper eno stranko, zloraba učinkuje na vse ostale osebe in njihove zadeve zaradi načela enakosti pred zakonom, s tem pa na celotno državo. S tem je taktični doprinos slovenske politične konkurence k magnitudi opustošenja ob volitvah v državni zbor 2014 osvetljen.

 

 

Doprinos zakonodajne in izvršilne veje oblasti

 

V desetletju zadevne sistemske sinergije zoper državnega politika in predsednika največje opozicijske stranke so konkurenčne politične stranke večkrat uporabile navedeno taktiko v državnem zboru (zakonodajna veja oblasti), kar je odvisno od primera vplivalo tako na to vejo, kakor tudi na izvršilno. To je vezano na temeljni ustavni mehanizem demokracije z delitvijo oblasti, po katerem se z volitvami v državni zbor voli poslance v državni zbor, ti pa odločajo o izvolitvi predsednika vlade in imenovanju ministrov (izvršilna veja oblasti). 

 

Izid volitev v državni zbor z dne 13. 7. 2014 je v osvetljevanih okoliščinah sam po sebi prežet z magnitudo desetletja sistemske sinergije zoper državnega politika in njegovo politično stranko. V teh okoliščinah je prišlo do bizarnega volilnega izida v obliki zgodovinske zmage politične stranke SMC, Stranka Mira Cerarja v obsegu 34,49 % (vir), kar je bizarno tako z vidika magnitude zadevnih okoliščin, kakor tudi z vidika njene ustanovitve šele dne 5. 6. 2014 (vir), torej 1 mesec pred volitvami 13. 7. 2014.

 

Nadaljnji primer, ki lahko kaže na uporabo taktike opustošanja konkurence v državnem zboru ob osvetljevanju okoliščin zadevnega desetletja sistemske sinergije zoper napadanega državnega politika, je vezan na poslance Državljanske liste Gregorja Viranta (DL). V začetku leta 2013 so v državnem zboru (zakonodajna oblast) vrgli koalicijsko vlado (izvršilna veja oblasti), ki jo je vodil napadani državni politik, takole:

 

Najprej se je dne 7. 1. 2013 posebej močno udarilo v napadanega predsednika vlade z nezakonitim in neustavnim Zaključnim poročilom Komisije Republike Slovenije za preprečevanje korupcije, številka  06259-1/2013/1. Prizadeta stranka (predsednik vlade) poročila tedaj sploh še ni prejela v izjasnitev postopkovno prizadeta stranka, a je dr. Gregor Virant, predsednik DL in hkrati predsednik državnega zbora (zakonodajna veja oblasti) za poročilo že izvedel, pri čemer državni zbor ni individualni organ, temveč je kolektivni organ, kar je navedeni dne 9. 1. 2013 pojasnil rekoč, da mu je dr. Goran Klemenčič, predsednik KPK kot predsedniku državnega zbora in predsedniku republike dan prej povedal, da je poročilo napisano in da bo poročilo prišlo v javnost" (vir). Ob tako vprašljivih okoliščinah se je predsednik državnega zbora dne 12. 1. 2020 taktično aktiviral tako, da je od postopkovno prizadete stranke, predsednika izvršilne veje oblasti zahteval odstop, sicer bodo sprožili padec koalicijske vlade ("Če v 10 dneh ne bo sprejet odstop predsednika vlade, DL ne bo več član koalicije Janeza Janše", vir), kar so v nadaljevanju tudi uresničili, vlada pa je padla. Čez več let je Vrhovno sodišče s sodbo številka I Up 256/2014 z dne 18. 2. 2015  (vir) ugotovilo nezakonitost navedenega poročila zaradi kršitve ustavno varovanih pravic tedanjega predsednika vlade in ga v delu, ki se nanaša nanj navedenega, odpravilo, ob tem, da zadeve ni vračalo komisiji KPK v ponovni postopek. Ob tem je treba osvetliti še domnevo mag. Rada Pezdirja, nekdanjega člana in soustanovitelja stranke DL, da gre pri stranki DL tudi za korupcijo:

 

"Pravzaprav vas zalijejo neki lobiji, interesne skupine, preden se obrnete je vaša politična stranka leglo korupcije in to je Državljanska lista tudi na primer postala" (vir,), s tem, da je ob odhodu dr. Janez Šušteršič "izpustil iz rok že vse, in enako je izpustil iz rok, da bi korumperje malo bolj preganjal, jih je v eni točki, ampak ni bil dosleden. Recimo Tomaž Štih je tipičen primer nekoga, ki mu zmanjka hrbtenice takrat, ko je treba karkoli narediti, ko je treba zaustaviti zadeve. In mislim, da bo on pred slovensko zgodovino bo moral marsikaj odgovarjat, sploh pa pred volivci, ki so Državljansko listo videli kot neko liberalno stranko z neko integriteto." (cit. isto, čas 15:41). 

 

Nadaljnji primer taktike konkurenčnih državnozborskih strank zoper navedenega državnega politika je vezan na okoliščine protipravnega zapora neposredno ob volitvah v državni zbor dne 13. 7. 2014 in potrjevanje izvrševanja na volitvah pridobljenega mandata za poslanca, kar je pomenilo "hud poseg v pasivno volilno pravico" napadanega politika ( vir). Pri tem mu s protipravnim sklepom poslanci v Državnem zboru (zakonodajna veja oblasti), številka 020-02/14-39/29 z dne 15. 10. 2014 (vir) niso potrdili mandata za poslanca, ki ga je pridobil z izvolitvijo na volitvah v državni zbor z dne 13. 7. 2014. Ustavno sodišče je to z odločbo Up-790/14-37 z dne 4. 6. 2015 (vir) odpravilo, slovenskim poslancem v državnem zboru pa obrazložilo, da je volilna pravica temeljna politična pravica in je osrednjega pomena za demokratično državo ter bistvenega pomena za vzpostavitev in delovanje učinkovite demokracije, ki temelji na vladavini prava (primerjaj s 14. točko obrazložitve zadevne ustavnosodne odločbe – vir).

 

 

Doprinos predsednika republike

 

Z vidika predsednika republike v strukturi državne oblasti je primer, ki součinkuje z okoliščinami desetletja sistemske sinergije naperjene v napadanega državnega politika, naslednji:

 

Dne 25. 1. 2012 je dr. Danilo Türk kot predsednik republike, ki ima v strukturi državne ureditve pravico, da predlaga oziroma ne predlaga kandidata za mandatarja za sestavo vlade (izvršilna oblast), odklonil tak predlog glede zadevnega državnega politika. Obrazložitev je vezal na zadevo Patria in podal vprašljivo oceno:  "Ocenjujem, da gospod Janez Janša nima polne legitimnosti, ki je potrebna za mandatarja za sestavo vlade, gospoda Janšo bremeni pravnomočni obtožni predlog v kazenskem postopku in po moji oceni noben kandidat, ki ga bremeni pravnomočna obtožnica ali pravnomočni obtožni predlog, ne more veljati za kandidata s polno legitimnostjo" (cit. po viru in viru).

 

Tudi to je neutemeljeno, saj je bil v zadevi Patria obtožni predlog Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, številka Ktr 169/10-6/BZH, vg z dne 6. 8. 2010 vložen na Okrajno sodišče v Ljubljani pod zakonskimi pogoji Skrajšanega postopka pred okrajnim sodiščem. V skrajšanem postopku ni mogoča "pravnomočnost obtožnega predloga", omejitev posameznih pravic, kot je domneva nedolžnosti, pa nastane šele z dnem, ko je izdana obsodilna sodba (2. poved 22. člena ZKP), v času izjave z dne 25. 1. 2012 ni bilo nobene sodbe zoper napadanega državnega politika. Zato je predsednik republike zavrnil predlog kandidata za mandatarja s protipravnim razlogom. Tako je tudi predsednik republike kot del strukture državni oblasti posegel v človekovo pravico do nedolžnosti desetletno sistemsko napadanega državnega politika. Tudi ta struktura oblasti pa je z navedenim doprinesla k magnitudi desetletja sistemske sinergije opustošanja pravne države z izonomijo in demokracije z delitvijo oblasti. 

 

S tem je odziv zoper nepoglobljeno mnenje predsednika republike z dne 18. 11. 2002, ki je naperjeno v pismo predsednika vlade Republike Slovenije voditeljem Evropske unije z dne 17. 11. 2020, osvetljen in utemeljen.

 

__________________

* Dne 12. 9. 2011, 14. 9. 2011, 21. 11. 2011, 12. 12. 2011, 19. 12. 2011, 9. 1. 2012, 16. 1. 2012, 23. 1. 2012, 30. 1. 2012, 27. 2. 2012, 12. 3. 2012 (delno izključena javnost), 26. 3. 2012, 2. 4. 2012, 16. 4. 2012 (delno izključena javnost), 21. 5. 2012, 28. 5. 2012, 29. 5. 2012, 4. 6. 2012, 18. 6. 2012, 26. 6. 2012, 2. 7. 2012, 4. 7. 2012, 3. 9. 2012, 10. 9. 2012, 17. 9. 2012, 24. 9. 2012, 8. 10. 2012, 9. 10. 2012, 15. 10. 2012, 22. 10. 2012, 29. 10. 2012, 30. 10. 2012, 5. 11. 2012, 12. 11. 2012, 26. 11. 2012, 3. 12. 2012, 17. 12. 2012, 7. 1. 2013, 14. 1. 2013, 21. 1. 2013, 11. 2. 2013, 4. 3. 2013, 25. 3. 2013 (delno izključena javnost), 8. 4. 2013, 22. 4. 2013, 29. 4. 2013 (delno izključena javnost), 27. 5. 2013 in 3. 6. 2013. 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
10
15.01.2021 04:00
Vili Kovačič, predsednik društva Davkoplačevalci se ne damo, se je z javnim pozivom obrnil na Računsko sodišče, na njegovega ... Več.
Piše: Uredništvo
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
17
12.01.2021 05:05
Američani so bili vedno pred Evropejci, pa naj je šlo za vojsko, ekonomijo, pop kulturo ali politiko. Zato ne gre podcenjevati ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
22
09.01.2021 05:00
Predsednik Slovenije bo moral kmalu že tretjič predlagati kandidata za člana ustavnega sodišča. Prvič je Borut Pahor predlagal ... Več.
Piše: Igor Mekina
Proračunska gibanja, 3. del: V letu 2020 najvišji skok plač v zgodovini samostojne Slovenije
5
07.01.2021 06:00
Konec leta sem na portalu+ objavil dva teksta o proračunu Republike Slovenije, v katerih sem predstavil pomembnejše spremembe v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je bila razrešitev Renate Zamida, direktorice Javne agencije za knjigo, pričakovana, pravilna in zakonita
9
28.12.2020 21:37
Po nenavadnem molku, ki je sledil nedavni razrešitvi Renate Zamide, direktorice Javne agencije za knjigo (JAK), okoli katere je ... Več.
Piše: Uredništvo
Človeške in socialne stiske med epidemijo: "Priznam, da včasih na skrivaj poberem kruh tudi iz smetnjakov."
14
24.12.2020 20:00
V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste objavljamo pet ganljivih zgodb, ki jih je zapisala epidemija novega ... Več.
Piše: Uredništvo
Po blamaži s pismi podpore Zdenki Badovinac zdaj še 175 "akademskih specialistov za Slovenijo" nad vlado zaradi domnevnega "zatiranja akademske svobode"!
18
23.12.2020 20:00
Česa takšnega še nismo doživeli: več kot 170 profesorjev in akademikov se je podpisalo pod javno pismo slovenskemu premierju, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Proračunska gibanja, 2. del: Večji izdatki države in padec BDP, a tudi višje plače prebivalstva
2
21.12.2020 20:26
Za razliko od prejšnje krize pred dobrim desetletjem, ko se je reševalo predvsem bančni sistem*, se tokrat države poslužujejo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračunska gibanja, 1. del: Slovenska radodarnost s finančno pomočjo podjetjem in posameznikom je razlog za rekordni proračunski primanjkljaj
10
17.12.2020 21:00
Za javne finance je v letošnjem, kriznem letu zagotovo značilno manj zbranih davkov, na drugi strani pa se soočamo tudi s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bi Boris Popovič rad po bližnjici čez park nazaj na županski položaj?
5
17.12.2020 04:00
Potem, ko so njegovo zaposlitev pri Zdravku Počivalšku na ministrstvu za gospodarstvo na koncu preprečili vplivni člani SMC, ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
75 let zavlačevanja in izigravanja sprejetih ustavnih in zakonskih obveznosti
17
16.12.2020 04:43
Brez dvoma je status obeh avtohtonih narodnih manjšin, italijanske in madžarske, pri nas že skoraj tri desetletja, odkar sta ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
0
29.11.2020 23:30
Upad gospodarske aktivnosti bo v letošnjem letu zaradi epidemije skoraj podoben upadu v prvem letu zadnje gospodarske in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
9
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demokracija v Ameriki: Nikakor ni izključeno, da bo Melania Trump še štiri leta krasila Belo hišo
6
02.11.2020 22:04
Kdo bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike? Dokončen odgovor na to vprašanje bomo Evropejci zaradi časovnega zamika ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
5
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
17
27.10.2020 21:00
Kakšna je statistika, ko gre za število uradno potrjenih okužb za novim koronavirusom kot tudi za smrtnost na milijon ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
11
25.10.2020 21:25
Ljubljanski Institut Jožef Stefan (IJS) je pripravil novo projekcijo širjenja okužb s Covid-19 v Sloveniji, ki je po naši oceni ... Več.
Piše: Uredništvo
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.556
02/
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.119
03/
Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.254
04/
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1.756
05/
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
Igor Mekina
Ogledov: 2.161
06/
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
Simona Rebolj
Ogledov: 2.255
07/
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
Ana Jud
Ogledov: 1.656
08/
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1.534
09/
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
Uredništvo
Ogledov: 1.113
10/
Samo bedaki in virusi
Ana Jud
Ogledov: 2.882