Komentar

Vsak posameznik v umetnosti je dolžan dati človeštvu tisto največ, kar zmore - svoj spomin

Na fotografiji, ki je bila posneta  leta 1940, so pred Eifflovim stolpom pozirale tri uniformirane osebe. Na sredi kompozicije stoji v patetični drži Adolf Hitler s svojimi čeplinovskimi brki. Levo od njega gleda v objektiv arhitekt Albert Speer, kasnejši minister za oboroževanje. Desno od Hitlerja pa je v usnjenem plašču postava tretjega moža, ki ga za potrebe komentarja ne bom še imenoval. Toda ravno nanjo moramo biti pozorni. Vprašati se moramo, zakaj je prisotna pri tem nadvse posebnem fototerminu

17.01.2021 04:28
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Joseph Beuys   Pariz   Adolf Hitler   Eifflov stolp   1940   Arno Breker

Foto: Wikimedia Commons

Kultura ni čisto nič drugega kot propagandni oddelek države za njeno lastno oglaševanje.

V današnjem komentarju bom uporabil načelo "popolnega prepletanja". Ob stoletnici rojstva kiparja in performerja Josepha Beuysa ne bi želel medijski resničnosti dodati še enega generičnega besedila, ki bo reproduciral mit o filcu, masti in sestreljenem letalu. Seveda imam namen napisati apologijo Josephu Beuysu. Umetnost je zame religija, ki jo malikujem.

 

Država Nemčija je letošnje leto 2021 proglasila za leto kiparja in preformerja Josepha Beuysa. Zakaj? Zato, ker je bil izjemen, formativen in inovativen. Bil je Flux! Ampak še pred tem je bil pilot hitlerjeve Luftwaffe.  

 

V današnjem prepletanju želim komentirati prek Beuyseve biografije odnos med avantgardno in državno umetnostjo. Trenutek, ko umetniška avantgarda postane državna doktrina ali ravno nasprotno, ko jo država želi nasilno ukiniti. Zakaj umetniška avantgarda sploh potrebuje državo? Odgovor: da lahko državljanom distribuira idejo množične umetnine. Zakaj pa država potrebuje umetnost? Upam, da se mi bo v izteku besedila po popolnem prepletu dveh motivov o dveh kiparjih izoblikoval odgovor. Toliko za uvod!

 

Poznamo travmatične fotografije. Francoski nacionalni korpus ne bo nikoli pozabil fotografije Adolfa Hitlerja, ki pozira pred Eifflovim stolpom. Vedno znova se bo prek nje odpirala travma kolektivnega ponižanja. Še bolj pa v fotografijo zareže angleška beseda: s-h-a-m-e! Sram. Sram me je. Za koga? Upam, da se mi bo v izteku komentarja izoblikoval odgovor.

 

Na fotografiji, ki je bila posneta  leta 1940, so pred Eifflovim stolpom pozirale tri uniformirane osebe. Na sredi kompozicije stoji v patetični drži Adolf Hitler s svojimi čeplinovskimi brki. Levo od njega gleda v objektiv arhitekt Albert Speer, kasnejši minister za oboroževanje. Desno od Hitlerja pa je v usnjenem plašču postava tretjega moža, ki ga za potrebe komentarja ne bom še imenoval. Toda ravno nanjo moramo biti pozorni. Vprašati se moramo, zakaj je prisotna pri tem nadvse posebnem fototerminu. Kohorta se je po fotografiranju odpravila po praznih ulicah na "tour" po zgodovinsko-umetniških koordinatah Pariza. Ne moreš verjeti! Točno tako je bilo in čisto nič drugače.

 

Ali sploh še kdo dvomi, da je možno izoblikovati umetnost iz ideoloških izhodišč - z diktati? Oziroma da lahko oblikujemo državo z estetskimi napovedmi? Brez težav, preprosto - z diktatom motivov in s kulturno selekcijo.

 

Joseph Beuys se je rodil leta 1921 v konservativni katoliški družini. Ko je nastala pariška fotografija z Adolfom Hitlerjem, se je Beuys že pripravljal v pilotski šoli na to, da bo v bojnem letalu sejal bombe po Sovjetski zvezi. Milijonkrat ponovljen mit o njegovi sestrelitvi nad Ukrajino in njegovi odrešitvi s pomočjo masti in filca je bil le njegova izmišlija. Res pa je, da imajo umetniki vso legalno pravico mistificirati tako svoje umetniške procese kot svoja življenja. Naj prepletem prek tega mita še en mit. Na polete nad Sovjetsko zvezo je vzletal leta 1944 z letališča Lučko, ki se nahaja v bližini Zagreba.

 

Joseph Beuys je ves smisel svoje umetnosti usmeril proti ideološki indoktrinaciji, ki jo je bil v mladosti obilo deležen. Predvsem v pretirani ljubezni do domovine. Na svojih predavanjih-umetninah je avditoriju dopovedoval, da lahko k vsaki človeški dejavnosti pristopimo z umetniškim jezikom. Zagovarjal je idejo socialne sklupture, v katero se lahko vplete čisto vsak človek in tako postane umetnik. Radikalno povedano - vsak je dolžan postati umetnik. V trenutku, ko se socialna skulptura sproži, ni več možna vladavina diktata. Vse postane demokratična volja. Svoja predavanja je probrazil v umetniško obliko. Poslušalce je spremenil v gledalce. Med predavanjem je na šolsko tablo s kredo risal ris spomina – na koordinate predavanja. Te porisane table je v naslednjem procesualnem koraku razstavljal. Postale so ikone spomina na predavanje. Beuys se je nadvse zavzemal za vzpostavitev inštitucij kolektivnega spominjanja. Umetnost je že ena takšnih inštitucij. Vsak posameznik v umetnosti je dolžan dati človeštvu tisto največ, kar zmore - svoj spomin.

 

 

Krdelo

 

Kultura ni čisto nič drugega kot propagandni oddelek države za njeno lastno oglaševanje. Beuysova umetnost je bila zadnji poizkus v XX. stoletju, da se prek idealističnih idej zgradi nova človeška skupnost, popolnoma drugačna od nacistično-totalitarne, ki ji je v mladosti pripadal. Beuys je menil, da umetnost poseduje posebne vrste energij, s katerimi je mogoče očistiti militantne oblike in jih spremniti v civilne moči, polne kozmične pravičnosti. Z njimi je očistil tudi samega sebe. Za to ni potreboval države. Dražava potrebuje njega in njegovo umetnost za zelo podobno operacijo.

 

 

Prepletanje

 

Neoklasicistični umetniki so s svojimi idejami želeli vzpostaviti univerzalno oblikoslovno zakonodajo, izhajajočo iz idej večnosti, iz historične ponovljivosti. Avantgardisti pa s svojimi eksperimenti dokazujejo, da se svet nenehno spreminja, da se razteza v globine relativnosti. Neoklasicisti operirajo s površinsko perspektivo, ki je bila ključna za razvoj renesančnega sveta. A že renesančni svet je bil dramatična replika učinkov helenističnega sveta s pomočjo novih spoznanj. Klasicizem se pojavlja v različnih časovnih intervalih. Tako je bilo vse do začetka XX. stoletja. Z nacizmom je umetnost ponovno postala manifestacija moči. Izoblikovala se je prek - diktata - neoklasicizma.

 

 

Totalno prepletanje

 

Hitler si je na "touru" ogledal ključne koordinate pariške arhitekturne umetnosti. Po pričevanju Speera jim je v avtomobilu predaval o razliki med pozicioniranjem rimskega in pariškega Panteona. Razlagal jim je genezo pariške urbanistične poteze Georgesa Haaussmanna. Vse do trenutka, ko so prispeli do Napoleonove grobnice. Ko pa je s svojo falango vstopil v rotondo, je obmoknili. Po pričevanju je Hitler pred Napoleonovim grobom nečloveško dolgo molčal. Ob njem sta stala arhitekt, urbanist Albert Speer, in kipar - pozor! - Arno Breker. To je bil tisti tretji mož s travmatične fotografije. Hitler ju je dobesedno povabil na ta kulturno-umetniški "trip" z namenom, da jima bo odpredaval, kako naj mu po smrti oblikujeta njegovo grobnico. Oblikovana naj bi bila skulpturalno. Nad tem delom naj bi bdel Arno Breker. Nad grobnico pa naj bi bil zgrajen arhitekturni volumen po vzoru na rimski Panteon. Z rahlo večjo odprino, da bi lahko Hitler v vseh vremenskih pogojih med sneženjem ali dežjem gledal skoznjo v kozmično globino. Ne moreš verjeti, ampak točno tako je bilo. 

 

Bodite pozorni na umetniške dosežke kiparja Arna Brekerja, ki je umrl leta 1991 v Düsseldorfu ravno tako kot Beuys leta 1986. Bodite pozorni na dosežke Alberta Speera, ki je umrl leta 1981 v Londonu. Ali sploh še kdo dvomi, da je možno izoblikovati umetnost z ideološkimi izhodišči - z diktati? Oziroma da lahko oblikujemo državo z umetniško estetskimi napovedmi? Brez težav, preprosto - z diktatom motiva in s kulturno selekcijo. Hitler jo je vzorno opravil. 

 

Joseph Beuys pa je v vseh svojih obdobjih življenja gradil socialne skulpture z značilnimi intervencijami, ki jih poznamo iz historične avantgarde. Oglejte si na medmrežju razliko med Brekerjem in Beuysom. Kdo vam je bliže? Zakaj ne praznuje nemška država tridesetletnice Brekerjeve smrti?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
11
23.02.2021 23:35
Petr Davidčenko groteskno žretje živih netopirjev utemeljuje z iskanjem ekskluzivnega cepiva proti koronavirusu in pridobitvijo ... Več.
Piše: Ana Jud
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
17
23.02.2021 06:07
Dear Ms Bayer, as a regular reader of Politico I would like to express some personal thoughts regarding your article Inside ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
22
21.02.2021 23:59
Napad na slovenskega premierja, ki se je ostro odzval na pisanje spletnega portala Politico o domnevnem omejevanju medijske ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
O spolnem nasilju: Tiho bodi in umikaj se, pa bo vse v redu!
15
21.02.2021 11:00
Nič se ne bo pomembno izboljšalo, dokler se ne bo drastično spreminjala mentaliteta celotne družbe, preko česar se lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zmaga nad soncem: Vse v umetnosti teži k popolnejšemu stanju
0
21.02.2021 05:38
Gledališče mi pomeni vse. Gledam, da bi razumel! So dnevi, ko mi kultura ne pomeni čisto nič drugega kot propagandni oddelek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Če premier Janša ne bo prenehal s tvitanjem, mu grozi usoda Donalda Trumpa!
33
19.02.2021 10:15
Tudi če ima Janez Janša prav, ko napada domnevno pristranske novinarje in aktivistične medije doma in v tujini, je to takšne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sedma obletnica nezakonite ruske okupacije Krima
6
18.02.2021 21:42
Letos mineva sedma obletnica ruske nezakonite okupacije Krima. Februarja 2014 je ruska okupacijska vlada prvič v povojni ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Amerika po Trumpu: Prva nesoglasja med Josephom Bidenom in Evropsko unijo
8
15.02.2021 22:06
Po prvem mesecu nove administracije v Beli hiši in velikih pričakovanjih glede obnove tradicionalnih zavezniških odnosov med ... Več.
Piše: Božo Cerar
Naši in vaši: Trdni duh gospe Hannelore in mehko srce študentke Sophie
20
14.02.2021 23:00
Nemci so krivdo za nacistična grozodejstva kolektivno prevzeli nase. Nemška politika se še dandanes opravičuje za zločine ... Več.
Piše: Ana Jud
Kakšno korist imajo običajni otroci od poznavanja Shakespearejevih del, privzgojenega okusa za Bacha ali zanimanja za srednjeveško latinščino?
6
14.02.2021 11:00
Pravi učitelji ne posredujejo znanja, ker bi to koristilo učencem, pač pa obravnavajo svoje učence kot koristne znanju. Seveda ... Več.
Piše: Roger Scruton
Homagge nekemu dramatiku: Vse ljubezni in države Vladimirja Stojsavljevića
5
14.02.2021 06:41
Vladimir Stojsavljević letos praznuje sedemdesetletnico. Današnji komentar je posvečen njegovim gledališkim naporom. Tri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Quo vadis, Evropa: Eden izmed razlogov za (nezakonite) migracije je lahko tudi majhna rodnost v Evropski uniji
14
11.02.2021 06:30
Pred kratkim sem na portalu+ prebral prispevek Janeza Vuka Quo vadis Evropa: Ali je stara dama v podobnem procesu zatona, kot ... Več.
Piše: Uroš Gabrijelčič
Vlada in epidemija: Ko se stroka ukloni politiki, so rezultati običajno porazni
15
10.02.2021 11:01
Politika mora razumeti vlogo stroke in tudi v primerih, ko bi bili strokovni predlogi neživljenjski, odigrati svojo vlogo. Če pa ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
5
10.02.2021 07:11
Že v študentskih letih, ko sem se začel intenzivno ukvarjati ne le s slovensko poezijo, ampak tudi s kulturnimi in drugimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
Bi se danes kresnila? Ali moram vprašati preciznejše?
21
09.02.2021 00:28
Eva je v raju bezsramno zapeljala Adama s slastnim sadežem. Fred je z gorjačo mahnil Vilmo ter jo odvlekel v zavetje temne jame. ... Več.
Piše: Ana Jud
Najtemnejše ure Franza Prescherna: Tista poglavja v pesnikovi biografiji, ki jih je cenzura zamolčala
15
08.02.2021 07:32
Kdaj nam bo končno zmanjkalo klišejev o Slovencih in kulturi? Bil bi že čas, da se jih osvobodimo, podobno kot zlagane morale, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Fukfehtarji" mirno nadlegujejo, njihove žrtve pa se morajo vnaprej opravičevat, ker so spregovorile
21
07.02.2021 11:00
Mio Skrbinac je očitno nadlegoval nekdo, ki se je počutil dovolj zavarovanega! Naj povem nekaj stavkov v obrambo Matjažu ... Več.
Piše: Simona Rebolj
To je globinska izkušnja - pogledati v obraz človeštva
9
06.02.2021 23:59
Večkrat se mi je v predvirusnem obdobju zgodilo, da sem med predstavo usmeril svoj pogled v publiko, če sem le imel kokpit v ... Več.
Piše: D. Živadinov
Je res samo "trumpizem" tisti, na katerega lahko stavi državljan, da ne bo večni ujetnik "poznavalcev" pravne države?
13
05.02.2021 07:30
Smo res kot skupnost tako zavozlani in ujeti v nerazpoznavne lovke naše birokratske pošasti, da nam lahko pomagajo samo še ... Več.
Piše: Miha Burger
Quo vadis, Evropa: Ali je stara dama v podobnem procesu zatona, kot je bil nekoč rimski imperij?
18
03.02.2021 07:00
Bruselj vodi politiko migracij, ki je nihče ne razume, malokdo odobrava in ki nikoli ni bila demokratično verificirana. Toda ... Več.
Piše: Janez Vuk
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Fukfehtarji" mirno nadlegujejo, njihove žrtve pa se morajo vnaprej opravičevat, ker so spregovorile
Simona Rebolj
Ogledov: 8.592
02/
Uredniški komentar: Če premier Janša ne bo prenehal s tvitanjem, mu grozi usoda Donalda Trumpa!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.861
03/
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.659
04/
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.024
05/
Sodnica, ki ne mara "velikega diktatorja" Janše, kazensko toži Vinka Gorenaka, ker je objavil njene zasebne misli
Uredništvo
Ogledov: 1.798
06/
Amerika po Trumpu: Prva nesoglasja med Josephom Bidenom in Evropsko unijo
Božo Cerar
Ogledov: 1.755
07/
O spolnem nasilju: Tiho bodi in umikaj se, pa bo vse v redu!
Simona Rebolj
Ogledov: 1.611
08/
Naši in vaši: Trdni duh gospe Hannelore in mehko srce študentke Sophie
Ana Jud
Ogledov: 1.379
09/
Ni res, da je "stara populacija" glavni razlog za to, da je Slovenija po smrtnosti zaradi Covid-19 v neslavnem svetovnem vrhu
Bine Kordež
Ogledov: 1.307
10/
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
Ana Jud
Ogledov: 576