Razkrivamo

Ni res, da je "stara populacija" glavni razlog za to, da je Slovenija po smrtnosti zaradi Covid-19 v neslavnem svetovnem vrhu

Prepričanje, da smo na drugem mestu na svetu (za Belgijo), ko gre za smrtnost zaradi Covid-19, ker imamo nadpovprečno staro prebivalstvo, v resnici ni utemeljeno. Ne drži niti to, da imamo nadpovprečno visok delež starejših na 65 let. V tej kategoriji smo celo pod evropskim povprečjem. Pregled gibanj po vseh državah EU vsekakor pokaže, da delež starejših v Sloveniji ni mogel biti neposredni razlog za število smrti zaradi covida. Na tem mestu ne moremo ugotoviti, še manj pa špekulirati, kaj je potemtakem bil razlog za tako visoko smrtnost v Sloveniji - in to navkljub vsem ukrepom. Je razlog res le v nespoštovanju vladnih ukrepov, ali pa gre morebiti za kake sistemske napake, ki jih ne znamo identificirati. Možno je tudi to, da so bile napake pri obvladovanju epidemije storjene s strani vlade ali stroke.

17.02.2021 22:04
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Slovenija   EU   Covid-19   smrtnost   OECD   Evropska unija   starejši

Delež prebivalstva nad 65 let je bil lani v Sloveniji 19,8 % celotne populacije, povprečje za 27 članic EU pa je bilo 20,3 %. Delež starejših prebivalcev je bil torej lani pri nas nesporno pod povprečjem EU.

V ponedeljkovi predstavitvi v parlamentu, ko je odgovarjal na konstruktivno nezaupnico, je predsednik vlade Janez Janša kot enega od ključnih razlogov za visoko smrtnost zaradi novega koronavirusa (Covid-19) izpostavil, da ima Slovenija osmo najstarejše prebivalstvo na svetu. Praviloma se delež starejših v večini statističnih poročil računa kot delež prebivalcev nad 65 let starosti v celotni populaciji, lahko pa seveda spremljamo tudi delež starejših od 80 let, ki so bili zaradi covida najbolj prizadeti. Glede na razpoložljive baze podatkov za države OECD in članice EU bi tej navedbi težko pritrdili ne glede na to, na katero populacijo starejših se nanaša. Izpostavljanje deleža starejših odraža splošno prepričanje, da imamo v Sloveniji nadpovprečni delež starejših in da bomo po demografskih gibanjih celo najbolj prizadeta država v Evropski uniji. Čeprav smo takšno oceno v Sloveniji sprejeli kot dejstvo, pa projekcije prebivalstva pripravljene s strani EU temu ne pritrjujejo.

 

Delež prebivalstva nad 65 let je bil lani v Sloveniji 19,8 % celotne populacije, povprečje za 27 članic EU pa je znašalo 20,3 % (podatki Eurostata). Delež starejših prebivalcev je bil torej lani v Sloveniji nesporno pod povprečjem EU. Podobna so razmerja tudi pri deležu starejših nad 80 let, Deleže teh prebivalcev je bil lani v Sloveniji celo za desetino nižji od povprečja EU. To pomeni, da vsaj trenutno ne odstopamo od starostne strukture v Evropi oziroma da imamo celo nekoliko ugodnejše razmere. Podrobnejša analiza pokaže, da je imelo lani v EU devet (9) držav večji delež starejših nad 65 let, pri čemer je v teh državah živelo 41 % vsega prebivalstva EU. V državah, ki imajo večji delež starejših od 80 let, pa je v EU živelo celo 68 % prebivalcev.

 

 

Starejših je veliko, ne pa tudi najstarejših

 

Seveda drži, da je prebivalstvo Evropske unije med starejšimi v svetu in da je v državah s hitrejšo rastjo prebivalstva (npr. Indija, Kitajska) delež starejših nižji. Nekaj širši nabor držav imamo v bazah OECD, kjer spremljajo podatke za 50 držav (OECD sicer šteje 34 članic). Med navedenimi 50 državami zaseda Slovenija 14. mesto po deležu starejših. Toda edina smiselna primerjava glede deleža starejših je za Slovenijo vsekakor Evropska unija in v teh državah imamo torej trenutno celo nekoliko podpovprečen delež starejših. Poleg zgodovinskih podatkov pa EU objavlja tudi projekcije gibanja prebivalstva, kjer naj bi se delež starejših v Sloveniji povečeval nekaj hitreje.

 

Več naj bi odstopali v letih 2045-2065, po letu 2070 pa naj bi bil delež starejših od 65 let v Sloveniji spet na povprečju EU. Pri deležu starejših nad 80 let naj bi se okoli povprečja EU gibali ves čas po letu 2030, do takrat pa imamo celo nekaj manjši delež najstarejše populacije. Projekcije prebivalstva so seveda posebno na daljši rok dokaj nezanesljive, a v EU so pripravljene za vse države na enak način in zato jih lahko uporabljamo za primerjave položaja posamezne države. Iz njih sledi, da bo delež starejših v Sloveniji tudi v bodoče blizu povprečja EU. Nekaj večje odstopanje v negativno smer naj bi bilo le v sredini tega stoletja, a tudi takrat bo imelo precej držav večji delež starejših. 

 

Po trenutni starostni strukturi torej ne odstopamo od povprečja EU, značilno pa je tudi, da delež starejših prebivalcev med državami EU nima nekega statistično dokazljivega vpliva na delež smrtnosti zaradi covida. Na spodnji sliki je prikazano razmerje med deležem starejših nad 80 let po posameznih državah EU ter številom smrti zaradi covid (kot delež celotne populacije).

 

Vidimo, da imamo veliko držav s večjim deležem starejših od 80 let, kot je značilno za Slovenijo (države desno na sliki), a so po deležu smrtnosti zaradi covida precej manj prizadete od naše države. Slovenija je po kazalcih smrtnosti na vrhu EU takoj pod Belgijo. Nižje deleže smrtnosti imajo tudi države s večji deležem starejšega prebivalstva (npr. Nemčija, Italija, Grčija ...). Predvsem pa je iz slike razvidno, da delež starejših nad 80 let ni v nikakršni korelaciji z deležem starejših ljudi, kar pomeni, da so na večjo ali manjšo smrtnost v posameznih državah vplivali drugi razlogi.

 

 

Razmerje med deležem starejših nad 80 let po posameznih državah EU ter številom smrti zaradi covid (kot delež celotne populacije).

 

 

V nadaljevanju je prikazanih še nekaj podrobnejših grafov o trenutnih gibanjih v EU, dodatno pa tudi projekcije do leta 2100 po omenjenih projekcijah Eurostata. Na sliki je tako delež starejših nad 65 in nad 80 let, kjer se vidi, da smo danes pod povprečjem Evropske unije. Delež starejših bo z leti seveda naraščal, a podobno kot v EU - edino v letih 2045-65 naj bi bil delež v Sloveniji nekaj večji.

 

 

Ko gre za starejše nad 65 oziroma 80 let smo v Sloveniji danes pod povprečjem Evropske unije.

 

 

Delež starejših lahko pogledamo tudi kot odstopanje deleža v Sloveniji glede na povprečje EU, kar je prikazano v naslednji sliki. Večji skok naj bi bil torej v petdesetih letih. Grafu pa je dodano tudi odstopanje za delež starejših nad 70 in nad 80 let, kjer so gibanja podobna z nekaj nižjim odstotkom ter nekaj zamika. Delež populacije nad 80 let starosti naj bi bil nižje še najmanj naslednjih deset let, nato pa bi se več ali manj gibali okoli povprečja EU.

 

 

Večji skok v deležu starejših se Sloveniji obeta šele v naslednjih petdesetih letih.

 

 

Na četrti sliki pa je prikazano, koliko držav naj bi imelo v posameznem letu projekcije večji delež starejših od 65 let kot Slovenija, dodatno pa tudi kolikšen del prebivalcev EU bi živel v teh državah.

 

 

Koliko držav naj bi imelo v posameznem letu projekcije večji delež starejših od 65 let kot Slovenija.

 

 

Na koncu pa še slika, kjer je prikaz gibanja deleža starejših nad 65 let za vse države EU. Slovenija je prikazana z odebeljeno rdečo črto, ki kaže položaj naše države med vsemi državami (modra je povprečje EU). Iz slike se vidi, da naj bi v Sloveniji od povprečja odstopali edino sredi tega stoletja, sicer pa se delež starejšega prebivalstva ves čas gibje okoli povprečju EU.



Debela rdeča črta predstavlja Slovenijo: Smo "varno" v povprečju EU.

 

 

Vse to so seveda projekcije, za trenutno stanje pa lahko samo ugotovimo, da smo po deležu starejših približno na povprečju EU. Zaradi tega ne moremo sprejeti trditev, kako je ta delež v Sloveniji nekaj izjemnega med članicami EU. Pregled gibanj po vseh državah EU vsekakor pokaže, da delež starejših v Sloveniji ni mogel biti neposredni (statistično značilen) razlog za število smrti zaradi covida. Na tem mestu ne moremo ugotoviti, še manj pa špekulirati, kaj je potemtakem bil razlog za tako visoko smrtnost v Sloveniji - in to navkljub vsem ukrepom. Je razlog res le v nespoštovanju vladnih ukrepov, ali pa gre morebiti za kake sistemske napake, ki jih ne znamo identificirati. Možno je tudi to, da so bile napake pri obvladovanju epidemije storjene s strani vlade ali stroke.

 

A kot rečeno, resne analize o tem, kaj razlog za to, da je Slovenija med najbolj prizadetimi državami na svetu, kar se smrtnosti zaradi Covid-19 tiče, nimamo. Jo bomo pa potrebovali, če bomo želeli ugotoviti, kaj se je dejansko dogajalo v zadnjega pol leta in kdo bo nosil odgovornost za tisoče izgubljenih življenj.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Sodnica, ki ne mara "velikega diktatorja" Janše, kazensko toži Vinka Gorenaka, ker je objavil njene zasebne misli
10
17.02.2021 07:00
Kaj bi pomenila javna objava osebnih prejemkov sodnikov in tožilcev, kar od pravosodne ministrice zahteva Vili Kovačič? V vsakem ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriška "vrnitev v normalnost" pomeni novo militarizacijo in obnovitev hladne vojne med Zahodom in Putinovo Rusijo
11
13.02.2021 06:59
Zahodni politiki in mediji se ogorčeno odzivajo na odnos ruskih oblasti do posameznih opozicijskih voditeljev. Takšno obnašanje ... Več.
Piše: Janez Vuk
Kako lahkotno smo v kriznem 2020 zapravljali milijarde evrov in kljub orjaškemu deficitu ostali dobre volje
7
11.02.2021 23:10
Ministrstvo za finance je nedavno objavilo prve podatke o proračunskih gibanjih v preteklem letu. Zanimivo, da o tem nismo nič ... Več.
Piše: Bine Kordež
O (ne)uravnoteženosti RTV Slovenija: Pristranskost zasebnih medijev je stvar trga, pristranskost nacionalke pa grožnja demokraciji
17
06.02.2021 06:30
Novi generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough se bo, po prvih izjavah sodeč, posvetil reševanju finančnih težav ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poziv k premirju in sodelovanju: Slovenci se bolj kot proti koronavirusu borimo drug proti drugemu
19
04.02.2021 06:00
Boris Mark Andrijanič, Matej Avbelj, Nevenka Črešnar Pergar, Romana Jordan, Igor Masten, Blaž Mrevlje, Marko Noč, Marko ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor se zaveda: Hud problem naslednjih volitev v Državni zbor je to, da je obstoječi volilni sistem še vedno protiustaven!
11
30.01.2021 07:03
To, da v Državni zbor kot zakonodajni organ ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena s strani Ustavnega sodišča glede ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Polemika: Svoboda govora je temelj demokracije, politična korektnost in sovražni govor pa orodji represije
18
27.01.2021 07:00
Zahod se pogreza vse globlje v nesvobodno družbo. Najbolj viden zunanji znak erozije svobode je omejevanje svobode govora. ... Več.
Piše: Janez Vuk
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
13
25.01.2021 06:17
Povedali so nam, da bo Bidnovo predsedovanje pomenilo vrnitev v normalnost, v resnici pa bo pomenilo zmagoslavno vrnitev ... Več.
Piše: Uredništvo
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
20
19.01.2021 06:45
Ameriške volitve niso dogodek, ki bi zadeval samo Američane. Volilni izid bo imel dolgoročne posledice na ves svet. Trumpov ... Več.
Piše: Janez Vuk
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
25
18.01.2021 06:08
Ameriškemu politično-medijskemu establišmentu je po več kot štirih letih zasmehovanja, poniževanja, insinuacij in odkritih laži ... Več.
Piše: Janez Vuk
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
10
15.01.2021 04:00
Vili Kovačič, predsednik društva Davkoplačevalci se ne damo, se je z javnim pozivom obrnil na Računsko sodišče, na njegovega ... Več.
Piše: Uredništvo
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
17
12.01.2021 05:05
Američani so bili vedno pred Evropejci, pa naj je šlo za vojsko, ekonomijo, pop kulturo ali politiko. Zato ne gre podcenjevati ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
22
09.01.2021 05:00
Predsednik Slovenije bo moral kmalu že tretjič predlagati kandidata za člana ustavnega sodišča. Prvič je Borut Pahor predlagal ... Več.
Piše: Igor Mekina
Proračunska gibanja, 3. del: V letu 2020 najvišji skok plač v zgodovini samostojne Slovenije
5
07.01.2021 06:00
Konec leta sem na portalu+ objavil dva teksta o proračunu Republike Slovenije, v katerih sem predstavil pomembnejše spremembe v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je bila razrešitev Renate Zamida, direktorice Javne agencije za knjigo, pričakovana, pravilna in zakonita
9
28.12.2020 21:37
Po nenavadnem molku, ki je sledil nedavni razrešitvi Renate Zamide, direktorice Javne agencije za knjigo (JAK), okoli katere je ... Več.
Piše: Uredništvo
Človeške in socialne stiske med epidemijo: "Priznam, da včasih na skrivaj poberem kruh tudi iz smetnjakov."
14
24.12.2020 20:00
V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste objavljamo pet ganljivih zgodb, ki jih je zapisala epidemija novega ... Več.
Piše: Uredništvo
Po blamaži s pismi podpore Zdenki Badovinac zdaj še 175 "akademskih specialistov za Slovenijo" nad vlado zaradi domnevnega "zatiranja akademske svobode"!
18
23.12.2020 20:00
Česa takšnega še nismo doživeli: več kot 170 profesorjev in akademikov se je podpisalo pod javno pismo slovenskemu premierju, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Proračunska gibanja, 2. del: Večji izdatki države in padec BDP, a tudi višje plače prebivalstva
2
21.12.2020 20:26
Za razliko od prejšnje krize pred dobrim desetletjem, ko se je reševalo predvsem bančni sistem*, se tokrat države poslužujejo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračunska gibanja, 1. del: Slovenska radodarnost s finančno pomočjo podjetjem in posameznikom je razlog za rekordni proračunski primanjkljaj
10
17.12.2020 21:00
Za javne finance je v letošnjem, kriznem letu zagotovo značilno manj zbranih davkov, na drugi strani pa se soočamo tudi s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bi Boris Popovič rad po bližnjici čez park nazaj na županski položaj?
5
17.12.2020 04:00
Potem, ko so njegovo zaposlitev pri Zdravku Počivalšku na ministrstvu za gospodarstvo na koncu preprečili vplivni člani SMC, ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Fukfehtarji" mirno nadlegujejo, njihove žrtve pa se morajo vnaprej opravičevat, ker so spregovorile
Simona Rebolj
Ogledov: 8.592
02/
Uredniški komentar: Če premier Janša ne bo prenehal s tvitanjem, mu grozi usoda Donalda Trumpa!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.861
03/
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.659
04/
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.024
05/
Sodnica, ki ne mara "velikega diktatorja" Janše, kazensko toži Vinka Gorenaka, ker je objavil njene zasebne misli
Uredništvo
Ogledov: 1.798
06/
Amerika po Trumpu: Prva nesoglasja med Josephom Bidenom in Evropsko unijo
Božo Cerar
Ogledov: 1.755
07/
O spolnem nasilju: Tiho bodi in umikaj se, pa bo vse v redu!
Simona Rebolj
Ogledov: 1.611
08/
Naši in vaši: Trdni duh gospe Hannelore in mehko srce študentke Sophie
Ana Jud
Ogledov: 1.379
09/
Ni res, da je "stara populacija" glavni razlog za to, da je Slovenija po smrtnosti zaradi Covid-19 v neslavnem svetovnem vrhu
Bine Kordež
Ogledov: 1.307
10/
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
Ana Jud
Ogledov: 576