Komentar

Spominjanje in pozabljanje: Ljubljanski Plečnikov stadion kot zamrznjeno družbeno stanje

Te dni smo v prehodu iz enega svetovnega sistema v totalno drugačnega. Živimo v družbi visokega tveganja. Nevzdržni smo predvsem sami do sebe. Lahko se v hipu vpletemo v vojaški spopad, ali pa nas spremenijo v zločinski plen. Te dni se odločamo, kaj bomo počeli s svojo svobodo. S svojimi konceptualnimi umetninami nam Jože Barši v zadnjem desetletju formatira kritične strategije. Med drugim nam v umetnini Spominjanje in pozabljanje vzpostavi raziskavo o ljubljanskem stadionu.

28.02.2021 06:42
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   MG   Jože Barši   razstava   Stadion   Barbara Stele Vurnik   Ajdin Bašić   Lev Kreft   Zdenka Badovinac   Hitler

Oglejte si razstavo Učenje in pozabljanje! To je razstava, ki vam bo manjkala, ko boste seštevali svoje življenje!

Te dni nam je v Mestni galeriji neokonceptualist Jože Barši predstavil na barvni foto-tapeti svojo knjižnico. Ko pogledaš naslove knjig, se v hipu zaveš, da imaš pred seboj Baršijevo mrežo znanja in vedenja. Prek naslovov njegovih knjig poteka pred nami proces spoznavne vrednosti. V izteku komentarja imam namen prepisati njene naslove. Prav želim si slišati, kako zveni poetska struktura Baršijeve knjižne police. Ljudje smo navkljub vsemu uglašeni drug na drugega. Eden najpomembnejših delov človeškega znanja se generira prek knjig. Z metodo učenja optimaliziramo in shranjujemo naš spomin, s pozabljanjem pa nastopi proces našega izginjanja.

 

Knjige kot objekti so lahko tudi gradnik umetniških del. Jože Barši nam s svojimi knjigami predstavlja tako učenje, kot globinsko kritičnost do realnosti. Z umetnostjo subverzivno posega v našo predstavo o tem, kaj naj bi sploh bila. Njegovo umetniško logiko prepoznamo v didaktikčno-metodoloških principih. V naslovih njegovih knjig zaslišimo zven njegove učne metode.

 

V ideji umetnine Črno na belem zaznamo definicijo, ki določa konceptualno umetnost: ideja ima načelno prednost pred materialno oziroma estetsko obravnavo umetnine. Konceptualna (neokonceptualna) umetnost zavrača tradicionalno objektnost. Konceptualizem je radikalna umetniška praksa, ki se zavzema za radikalno drugačen svet od obstoječega.

 

Neplačan oglas: Oglejte si razstavo Učenje in pozabljanje! To je razstava, ki vam bo manjkala, ko boste seštevali svoje življenje! Konec oglasa. 

 

Kustodinja pregledne razstave zadnjega desetletja Jožeta Baršija je umetnostna zgodovinarka Barbara Stele Vurnik, oblikovalec pa je Ajdin Bašić. Jože Barši je najprej diplomiral na Visoki šoli za arhitekturo, kmalu zatem pa še na Akademiji za likovno umetnost na oddelku za skulpturo v Ljubljani. To ni tako redek pojav.

 

 

Artivizem Jožeta Baršija I.

 

Prek konceptualistične umetnosti nam vnaša soglasje o redu, podobno tistemu, ko na svojih knjižnih policah ureja knjige v svoja zaporedja. Med drugim razstavlja tudi šolske zvezke, predvsem pa markacije miselnih vzorcev v njih. Sistematizira lastno asociativnost in svoje znanje. Umetnost je tista, ki nam pove, kaj smo v svojem delovanju storili napačno. V galerijskem prostoru ne obstaja nevtralna, čista, umetniška praksa. V njej lahko zlahka prepoznamo zahrbtne odločitve. Učiti se, pomeni navaditi um na obstoječe. Del znanja lahko smiselno uporabljamo, večinskega pa postopno pozabljamo.

 

Razporejanje knjig v knjižnih policah je vzpostavljanje kognitivenga procesa. Svoje knjige Jože Barši postavlja kot umetnost na kognitivnih polih svojih umetnin. Na razstavi so ponavadi razmejitve med umetninami ostro zamejene. V konceptualni umetnosti pa se nam s pogledom med seboj zmontirajo v večjo celoto. Prelivajo se iz ene v drugo. Objekti realnosti se tako v izoliranem galerijskem prostoru optimalizirajo. A nikoli niso več kot so, pokažejo se nam v svoji dobesednosti. Konceptualist zavrača idejo mistične umetnine. Čeprav je človek naravno bitje, s svojim delovanjem presega naravo. Proizvaja čez-naravo, ne "ustvarja" pa nadnaravnega. 

 

Izvrsten dr. Lev Kreft me je nedavno na enem od svojih spletnih predavanj ponovno spomnil na to, da Bog nima izbire; Bog lahko dela le dobro. Človek pa lahko izbira in ima vso pravico, da se odloča narobe. Ravno v tem je veličina njegove svobode.

 

 

Artivizem Jožeta Baršija II.:

 

Jože Barši kolažira različne predstavitvene modele sodobnosti: od besedilnosti, fotografije, fototapet, do prilaščanja oglasnih senzacij. Upira se mu ideja, da je umetnik proizvajalec umetniških objektov. Med drugim manifestira knjige kot prenašalce znanja, kot osrednji konstruktivni gradnik učenja. Za spopad idej nujno potrebuje kritični um.

 

 

V Mestni galeriji je neokonceptualist Jože Barši predstavil na barvni foto-tapeti svojo knjižnico.

 

 

Te dni smo v prehodu iz enega svetovnega sistema v totalno drugčnega. Živimo v družbi visokega tveganja. Nevzdržni smo predvsem sami do sebe. Lahko se v hipu vpletemo v vojaški spopad, ali pa nas spremenijo v zločinski plen. Te dni se odločamo, kaj bomo počeli s svojo svobodo. S svojimi konceptualnimi umetninami nam Barši v zadnjem desetletju formatira kritične strategije. Med drugim nam v umetnini Spominjanje in pozabljanje vzpostavi raziskavo o objektu – Stadion (Orlovski, Evharističen, Centralen, Olimpijin, Plečnikov). Raziskuje njegovo stanja, v katerega je začela prodirati narava. Gledalec postane aktivni premišljevalec in uporabnik umetnine. Preraščanje (z rastlinjem) je ena od naravnih oblik pozabljenja. 

 

Z eno samo izbiro se ne da živeti (kapitalizem), ker seveda to ni nikakršna izbira. Barši nam usmeri pogled v zamrznjeno družbeno stanje na Stadionu. Prek njega se je potrebno opredeliti do realnosti. Pa čeprav napačno!  V umetnini Spominjanje in pozabljanje nam formulira zgodovino stadiona, polno kontradiktornih dogodkov in fatalnih odločitev naših prednikov. Berem naslove časopisnih člankov, gledam fotografije, vmeščene v zidne tapete: Stadion si zasluži vsaj minimalno ureditev / Bodo sramoto rešila nova gradbena pravila / Proti Pečečniku tudi pravobranilstvo / Prenova Plečnikovega  stadiona vse bolj oddaljena.

 

Organizira umetnino, ki reflektira razgradnjo arhitekturnega spomenika prve vrste z rastlinskim preraščanjem. Stadion pred našimi očmi postaja divjina, v nas pa sproža divjo živalskost, ker je postala kapitalska divjina in še virusna počez.

 

Zdenka Badovinac zapiše: "Baršijev predlog stadion spreminja v spomenik, ki bo služil ozaveščanju o tranzitornosti vsega. Tukaj pa ne gre za romantično idejo, ki bi reševanje prepustila naravi, ampak bolj za ozaveščanje iluzije, da imajo ljudje resničnost. Če bi to misel zapisala pred pandemijo, bi gotovo zvenela manj prepričljivo, danes pa smo bolj pripravljeni priznati svojo odvisnost od 'non-humna agencies'."

 

Aktivno sprožanje: Učenje je osmišljanje pomena, vključuje razumevanje sveta z njegovo ponovno interpretacijo. Ta vmesni prostor imenujemo - revizija. Jože Barši nam na vrhuncu razstave razstavi zgodovinsko revizjo. 

 

Zgodovinska revizija: na barvni fotografiji gledamo domobrance, ki prisegajo zvestobo Hitlerju. Ravnokar prisegajo – zlu! Vidmo točno to, kar gledamo. Vir kot reaktualizacija dogodka. Jože Barši nam organizira pogled na neposredno zlo na delu. Gledamo prostor dogodkovnosti, iz katere se nismo čisto nič naučili. Prek barvne fotografije z nacističnimi zastavmi zaznamo čas in že se začne pozabljanje. Začne se preraščanje. Revizja. 

 

Umetnik želi, da bi se človek etičnih vrednot naučil podobno kot plavanja, kolesarjenja ali branja. Kaže nam metode izobraževanja in spreminjanje umetnega sveta. Učenje je spreminjanje obnašanja in razumevanja, je proces, ki največkrat poteka izven nas, prihaja iz našega okolja, je iskanje povezav in pomenov, ki jih s svojim spoznanjem ojačamo. Razstava Jožeta Baršija je aparat najvišje stopnje odgovornosti. Ključni pa so gledalci s svojim spoznavnim aparatom. Tudi zato je to nadvse smiselna in izvrstna razstava.

 

Obljuba dela dolg: Baršijeva knjižna polica / Podoba misli, Stojan Pelko / Afterimages of Gilles Deleuze', film, philosophy / Deleuze and Art, Anne Sauvagnargues / The Logic of Expressinon, Simon DufeyRazprava o metodi, R. Descartes /  The Physicist & The Philosopher, Canales / Looking Back, Charles Harrison / Conceptual art and Paintig, Harrison / Čas, ki obstaja, Giorgio Agamben / Since 1950, art and its criticism, Harrison / Povijset utopija, Lewis Munford

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
37
12.04.2021 21:29
Med slovenskim predsedovanjem EU bo v središču pozornosti svoboda medijev, opozarja naš luksemburški sodelavec Bill Wirtz. Kot ... Več.
Piše: Bill Wirtz
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
28
11.04.2021 20:00
Vse večje število cepljenih proti novemu koronavirusu (Covid-19) nas navdaja z upanjem, da bo ta novodobna kuga kmalu za nami. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kozmični anarhizem in filozofija palanke
9
10.04.2021 23:53
Dejstvo je, da že več kot leto dni živimo na robu distopičnega sveta. Družbenega kolapsa si nismo nikoli predstavljali tako, kot ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
13
09.04.2021 23:59
Demokracija bo lahko napredovala kot Sistem ne le preko kaznovanja oziroma dokazovanja nepravilnosti ali mafijskih delovanj, ... Več.
Piše: Miha Burger
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
22
08.04.2021 22:00
Izkazalo se je, da skrajneži, ki mazohistično prebirajo portal+, nočejo Univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Niti slišati ... Več.
Piše: Ana Jud
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
21
05.04.2021 23:45
Prispevek Andraža Terška (Dan po 1. aprilu) na tem mestu je kot običajno na prvi pogled logičen, dobro argumentiran in ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
28
04.04.2021 11:00
Zdaj smo se sredi resnih globalnih izzivov v Sloveniji znašli v situaciji resnega zdrsa. Kot narod s posebnimi potrebami se ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Vojaška parada je pravzaprav privid obvladovanja kriz, v resnici so simptom razpada
9
03.04.2021 23:59
Ideja vojaške parade izraža voljo imperija pri discipliniranju svojih provinc, v novejšem času pa nacij. Raznorodni paradni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
21
02.04.2021 22:45
Vrsto let smo poudarjali, da mora Slovenija povečati produktivnost, da bi lahko dosegla višje plače. Trdili smo, da so socialni ... Več.
Piše: Ana Jud
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
37
01.04.2021 23:00
Slišal in prebral sem, da je nekdo (seveda vem, kdo) izjavil: Lahko potujete čez mejo, ampak, če plačate kazen. Slišal in ... Več.
Piše: Andraž Teršek
Vse najboljše, NATO: Največja nevarnost ni zunaj zavezništva, ampak znotraj
12
30.03.2021 23:57
Severnoatlantsko zavezništvo praznuje svoj dvainsedemdeseti rojstni dan. Ne brez razloga ga imenujejo za najuspešnejše in tudi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Demokratični standardi?! Kaj je že to?
10
29.03.2021 23:57
Standard kvaliteteni nekaj relativnega, odvisen le od subjektivne presoje, še manj je standard demokracije odvisen le od moči ... Več.
Piše: Miha Burger
3. protikoronska vojna: Polovičarski ukrepi najbrž ne bodo dovolj, edina rešitev bi bil popolni lockdown!
23
28.03.2021 22:30
To, kar vlada uvaja zdaj, je bolj Blažev žegen kot kaj drugega. Zelo verjetno takšen delni lockdown ne bo preveč učinkovit, zato ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Lockdown, drugič? Zapiranje države je žal še vedno edini način za zaustavitev širjenja virusa
10
28.03.2021 10:00
Širjenje korona virusa ostaja še naprej za ves svet precejšnja neznanka. Seveda ni nobenega dvoma, da popolna omejitev vsakršnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kozmistični misteriji: "Potrebne so nove forme. Nove forme so potrebne, če pa jih ni, je pa boljše nič."
1
27.03.2021 23:04
Kaj nam sporoča naša minljivost na horizontu večnosti? Da za vsem stoji Načrt ali Nič? V gledališču zastopam idejo Niča, ki mi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj sem se cepil proti Covid-19? Ker veliko bolj zaupam uradni medicini kot tistim, ki jo zaničujejo
21
25.03.2021 22:00
Se ne boste cepili proti Covid-19, čeprav bi se lahko? To bo bitka naslednjih mesecev in morda celo let. Vaša svobodna izbira bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O fašizmu XXI. stoletja ali zakaj je strašenje s fašizmom Mussolinijeve Italije včasih deplasirano
9
24.03.2021 22:21
Na slovenski desnici ter nasploh odmevata obsodba lastnika portala NTA (Nacionalna tiskovna agencija) Aleša Ernecla, ki je ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zakaj bi bilo nadaljevanje zastaralnega roka za kazenski pregon tudi po prvostopenjski obsodilni sodbi treba "zamrzniti"
8
23.03.2021 22:30
V organih, ki odločevalcem strokovno svetujejo glede dodeljevanja javnih sredstev, sedijo tudi ljudje, ki jim je s ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Zdaj živimo v demokraciji. Utihnite že enkrat.
15
22.03.2021 22:00
Pred leti sem veliko pisala o svobodi izražanja in ne želim se ponavljati kot pokvarjena plošča. Od medijskih zdrah dobim ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni bolj smešnega prizora od tropa desničarjev in levičarjev, ki so složni le v tem, da hrepenijo po spoštovanju svojega drugačnega mnenja
9
21.03.2021 11:00
Pomembno je, da se zavedamo, kam kdo spada. Če si levičar, ti gre Žiga Turk pač na jetra, zato naj bi bilo vseeno, s čim in kako ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.557
02/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.714
03/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.621
04/
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
Bill Wirtz
Ogledov: 1.291
05/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.280
06/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.380
07/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 1.037
08/
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
Božo Cerar
Ogledov: 766
09/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 780
10/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.210