Komentar

Meta Hočevar, tista gledališka umetnica, ki vztrajno evropeizira našo provincialno Republiko

Meta Hočevar vse umetniško življenje oblikuje prostorske modele. Doseže jih s preprostim odrskim skiciranjem. Njena scenografija nam omogoči pretok gledališke energije. Sproži silo, ki ohranja obliko. Je ena tistih gledaliških umetnic, ki evropeizira našo Republiko. Je umetnica scenografskega medija, ki se je vse svoje umetniško življenje borila proti banalnemu, provincialnemu, dekorativnemu realizmu.

21.08.2021 22:20
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Meta Hočevar   gledališče   scenografija   Celje   Rudi Šeligo   Dušan Jovanović   Lepa Vida   drama

Prva scenografija Mete Hočevar je bila za predstavo Kdor skak, tisti hlap dramatika Rudija Šeliga v režiji Dušana Jovanovića. V predstavi je prevladoval modernistični minimalizem. 

Današnji komentar je usmerjen v umetniško zvrst, ki jo pred vami redko osvetljujem. V gledališko scenografijo. Generalno prevladujejo v gledališču tri scenografske logike: italijanska škatla, ambient sam po sebi in totalni prostor. Meta Hočevar je v svoji umetniški biografiji oblikovala vse tri strukture. Današnji pogled bom usmeril v scenografije Mete Hočevar, oblikovane za italjansko škatlo, ki omogočajo občinstvu frontalni pogled na prizorišče. V strokovni razpravi o scenografiji vse analitične vektorje usmerjamo v odnos med avditorijem (zrenjem), telesom igralca in scenskim prostorom. Vse troje se sešteje v scenski pomen. Omenimo še amfiteater, ki ima posebno historično pozicijo.

 

Meta Hočevar je lani izdala dve stostranski knjigi kanonsko-poetskih spisov o gledališki scenografiji z nalovom Prostori igre (druga, dopolnjena izdaja) in Prostori mojega časa. Obe sta izšli v Knjižnici Mestnega gledališča ljubljanskega. Glede na virusno obdobje sta bili z moje strani spregledani. Menim, da ju moram nujno osvetliti, sploh glede na njun strokovni in siceršnji pomen. Že izid takšnih knjig je dovolj velik povod za današnji komentar. Vzrok pa izhaja iz gledališkega spomina na njene umetnine - scenografije, ki so nam izoblikovale sodobno gledališko mišljenje. 

 

Že zdavnaj bi se moral prikloniti lepoti in mišljenju gledaliških scenografij Mete Hočevar. Njeno umetniško delo spremljam od leta 1979, ko sem v SNG Vrhnika gledal njen ikoničen volumen za Cankarjevo Lepo Vido v uprizoritvi Slovenskega ljudskega gledališča Celje v režiji Mileta  Koruna. Za vedno se mi je vtisnila v spomin hladna svetloba pleksi modrine. V zadnji instanci je scenografija funkcionalna kosntrukcija – materialnega – v prostoru (en passant: pleksi steklo so iznajdli leta 1929, vir: Enciklopedija materialov).

 

Premiera predstave Lepa Vida je bila odigrana v platinastem obdobju celjskega teatra, ki ga bo morala zagodovina gledališča še dodobra premisliti: kako je sploh mogoče, da v tako majhnem provincialnem mestecu zažari teater svetovnega formata? Kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni, da dobimo vrhunske gledališke predstave, kot smo jih dobili v Celju med leti 1975-1980?

 

V obeh knjigah Prostor igre in Prostori mojega časa so zastopana bazična besedila, ki odkrivajo dejanske povezave med scenskimi pojmi, njihovimi razsežnostmi in estetiko. V njih prevladuje avtoričina natančnost tako v teoretskih premislekih kot v opisu gledaliških izvršnih gest. Ne znate si predstavljati, kako zahtevna in odločilna je scenografova izvršna gesta, ki omogoči predstavo. Scenograf je tisti, ki zmore izoblikovati metropolitanske umetnine. Scenografija v naši Republiki največkrat izzveni v duhu provincialnosti. Pogosta odostnost scenografije pa označuje omejenost gledališkega mišljenja.

 

Digresija: Logika Praznega prostora Petra Brooka ni v odsotnosti scenografije, temveč ontološka pozicija, ki odstranjuje nebistveno, da bi v praznem scenskem prostoru zasvetilo bistevno. Toda to je mogoče le v Brookovem umetniškem primeru. Vsi ostali izpraznjevalci prostora so največkrat njegovi epigoni. Konec digresije.

 

Meta Hočevar usmerja bralca obeh knjig v prostor uprizarjanja, ki sproža gledališko mišljenje. Na vseh ravneh ozavešča gledalčevo povezanost s prostorom. Knjigi nista obsežni, a lahko iz njunega strokovnega materiala prečrpamo ogromno vedenja o gledališki vizualni vednosti. Predvsem znakovnosti.

 

V gledališki svet scenografije vstopajo umetniki, ki so izšolani na visokih šolah za vizualno umetnost ali arhitekturo. Toda pozor! V obeh primerih globinsko doživljamo prostor arhitekturno. Tudi v primeru, ko gledamo popolne gledališke abstrakcije. Meta Hočevar izhaja iz arhitekturne - 3D linije scenografije, ki jo virtuozno prevaja v - 2D vizualnost italijanske škatle. Na odru ne gradi arhitekturnih nadomestkov, temveč arhitekturne strukture, ki jih obravnava kot transparentno slikovno polje. V svojem umetniškem življenju je izoblikovala množico scenskih odločitev, ki so se seštele v obeh knjigah. Knjigi sta visokoprofiliran učebnik posebnih znanj, ki bi jih morali razumeti vsi pripravniki za gledališko umetnost od Los Angelosa do Vladivostoka.

 

Meta Hočevar vstopa v dramo najprej kot "dramaturg". S svojo analizo besedila opravi dramaturgijo prostora. Z razporeditvijo prostorskih elementov in z njihovo menjavo doseže prostorsko dinamiko. Seveda najprej postavi osrednjo prostorsko hipotezo, ki jo šele v drugem koraku potrdi, ko obravnava še obrobne prostorske ideje. V tretjem koraku pa postavi hierarhijo dogodkovnih presečišč. Razvrsti jih po njihovem pomenu. Osrednjo idejo opremi z modernističnimi gestami. Uresniči jo z materialno eleganco. Naj zapišem to, kar bi moral že na samem začetku: gledališki prostor je zapleten fenomen, ki ga ne more niti približno zaobjeti format komentatorske izreke. Bazično je potrebno razumeti predvsem to, da umetnost scenografije ni dekoracija dramskega besedila!

 

Scenografija je najprej proizvodnja znakovnih pomenov. Njene oblike vzpostavljajo kompleksen odnos med igralčevim gibanjem in razumevanjem prostora kot znaka v sistemu. V njej spremljamo igralčevo mizansceno in določitev generalne ikoničnosti predstave. Spremljamo geometrične prostorke reze. Istočasno pa je scenografija najprej estetski pojav. Je stroj za proizvodnjo lepote. Je lepota sama po sebi. Sploh takrat, ko poišče optimalno uprizoritveno obliko v odnosu do teme, motiva in vsebine. Ne pozabimo, da je gledališče začasna struktura, ki nam preplete prostor dogajanja, telo in gledališki čas. Kot takšno jo zelo težko hranimo v relevantnem muzejskem spominu. 

 

Scenografijo je potrebno obravnavati izolirano. Posamično. Istočasno pa kot njeno spajanje v veliko celoto predstave. Vsaka scenografska umetnina je poglobljena organska kulturna slika. Sekularni oltar civilizacije.

 

Meta Hočevar se je šolala v izteku zgodnjega modernizma, v šestdesetih letih, scenografije pa je začela oblikovati v sedemdesetih letih, ko sta bili v svetu prevladujoči metodi modernistične redukcije in minimalizem. V obeh je poiskala izvor za svoje prostorske postavitve. Izvrstna je bila njena prva scenografija za predstavo Kdor skak, tisti hlap dramatika Rudija Šeliga v režiji Dušana Jovanovića. V predstavi je prevladoval modernistični minimalizem. Zame je to ena pomembnejših scenografij v drugi polovci XX. stoletja.

 

Gledališče je predvsem vizualna umetnost. Meta Hočevar se tega nadvse dobro zaveda. Z vsemi gledališkimi elementi istočasno pa sproži gledališki čas. Predvsem njeno estetsko sfero - estesijo. V knjigi Prostori mojega časa zapiše: Predstava se ne rodi iz branja in študija drugih predstav, ampak iz življenja. Pa naj se imenujejo performans, akcija, projekt, opera, drama ali pa kaj čisto novega ali zelo norega.

 

Vse umetniško življenje oblikuje prostorske modele. V obeh knjigah beremo njena izhodišča. Doseže jih s prepostim odrskim skiciranjem. Njena scenografija nam omogoči pretok gledališke energije. Sproži silo, ki ohranja obliko. Je ena tistih gledaliških umetnic, ki evropeizira našo Republiko. Je umetnica scenografskega medija, ki se je vse svoje umetniško življenje borila proti banalnemu, provincialnemu, dekorativnemu realizmu.

 

Scenografija je funkcionalno vesolje, ki nas poganja s svojo materialno dinamiko. S spremembo prizorov opravlja spremembo sveta. Dramsko obliko spremni v optikinetično formo. Res je, oči so natančnejša priča kot ušesa.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Zaničuj ideologe, nacionaliste in rasiste. Vedno!
1
04.12.2021 21:00
Ukrajinsko-rusko-beloruska umetniška avantgarda je dobila svojo prvo teoretično knjigo že leta 1933. Izšla je v tedanjem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
27
02.12.2021 22:15
Domnevno kupovanje pristranskega medijskega poročanje in javnomnenjskih anket z davkoplačevalskim denarjem, kot papagajsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
13
01.12.2021 20:30
The Taliban involvement in drug trade was never a secret, however its dimension was never completely understood. Though they ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
20
29.11.2021 20:30
Vse življenje trdim, da je osnova tega sovraštva in zločinanevoščljivost. TudiKajnse je pokesal. Ah, da, trume ideologov se ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
17
28.11.2021 21:00
O novi različici seva SARS-Cov-2, ki so jo prvič odkrili 9. novembra v Južni Afriki, vemo še zelo malo. Svetovna zdravstvena ... Več.
Piše: Milan Krek
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
8
28.11.2021 11:00
Prodor Elizabeth Holmes med smetano v Silicijevi dolini je bil bleščav v vseh ozirih in ni brez razloga spominjal na zvezdniški ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Tri vprašanja za ministrstvi moči in sile ali zakaj je gradnja NUK II in Digitalne nacionalne knjižnice nujna
9
27.11.2021 21:30
Za gradnjo NUK II smo vsi! Tako eni kot drugi, tako levi kot desni. Vsi vmes in mi anarhisti. Zakaj se zakonodajalci ne držijo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
8
26.11.2021 21:00
Valerio Fabbri ni le italijanski novinar, ki živi in dela v Ljubljani, ampak je tudi tisti Rimljan, ki se je preselil v ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
18
25.11.2021 22:00
Volitve v Državni zbor se približujejo, kar se pozna v vse večji medijski histeriji, ki pa žal dodatno potencira preživeto ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
15
24.11.2021 23:59
Ali je Slovenija že dovolj zrela za t.i. veliko koalicijo, bo osrednje vprašanje, s katerim se bosta soočili slovenska politika ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
16
23.11.2021 23:32
Prestopili smo mejo. Stanje je obupno in minister za zdravje kliče na pomoč vsakega, ki bi lahko pomagal. Iščemo tudi kadrovsko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
16
21.11.2021 22:11
Bitka direktorjev državnih podjetij za ohranitev njihovih položajev me spominja na ljubezensko tragedijo Romeo in Julija. V svoj ... Več.
Piše: Ivan Simič
Hermann Nitsch v muzeju religij sredi poblaznelih relikvij
6
20.11.2021 21:30
Ravno Hermann Nitsch je študijski primer, v katerem vidimo, da ne obstaja dobra ali slaba umetnost, temveč umetnost, ki je blizu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
10
19.11.2021 20:58
Demokracija je, dobiti jasen odgovor na preprosto vprašanje 'Kam je šel dobiček od prodaje elektrike?' In demokracija je, ne se ... Več.
Piše: Miha Burger
KPK odgovarja Milanu Kreku: Izredne razmere ne morejo biti izgovor za odstopanje od načel javnega naročanja!
6
18.11.2021 19:00
Na portalu+ je bil 16. 11. 2021 objavljen komentar Milana Kreka z naslovom Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenija povabljena na decembrski Vrh za demokracijo, Madžarska edina članica EU brez vabila
10
17.11.2021 21:22
Po nedavnem podnebnem vrhu na Škotskem, ki se je na žalost predvidljivo končal bolj z neuspehom kot uspehom, nas do konca leta ... Več.
Piše: Božo Cerar
Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, naših in vaših. To je preprosta logika narave, ki ni politično obarvana, ampak sloni na Darwinovih predpostavkah!
17
16.11.2021 20:11
Zdravniki se moramo boriti za zdravje in življenje in ne za smrt; pri nas mora biti življenje ljudi pred politično opredlitvijo ... Več.
Piše: Milan Krek
Po koncu svetovnega podnebnega vrha v Glasgowu: Načrt B ne obstaja!
11
14.11.2021 22:59
Donald J. Johnston je nekdanji generalni sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in večkratni minister ... Več.
Piše: Donald J. Johnston
Skupaj naprej! Z lažno solidarnostjo in pogrebom etike bomo hitreje na cilju!
14
14.11.2021 11:00
V oddaji Skupaj naprej! niste izvedeli, da so Danci, Švedi, Švicarji, Nemci ali po novem tudi Avstralci, ki sicer doživljajo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Leonid Šejka: Največja premetenost Satana je v tem, da nas je prepričal, da ne obstaja
8
13.11.2021 19:00
Zbolel sem za covidom, seveda sem bil pred tem cepljen. Kot večina, dvakrat. Menim, da je ravno cepljenje pomemben dejavnik, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.760
02/
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.507
03/
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.583
04/
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
Pavle Okorn
Ogledov: 1.543
05/
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.601
06/
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
Milan Krek
Ogledov: 1.263
07/
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
Uredništvo
Ogledov: 985
08/
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
Milan Krek
Ogledov: 2.233
09/
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 917
10/
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.039