Razkrivamo

Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij

Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s 16,3-odstotno rastjo glede na lanski drugi kvartal smo dosegli eno višjih rasti v Evropski uniji. A primerjava z lanskim letom (2020) pravzaprav ne pove veliko, ker je ta podatek odvisen tudi od velikosti lanskega zmanjšanja gospodarske aktivnosti zaradi pandemije. Zaradi tega je letos smiselno spremljati predvsem primerjave z "normalnim" letom 2019 in šele ti indeksi nam pokažejo realno vrednost letošnjega ustvarjanja BDP, pa tudi npr. proračuna ali gibanja plač.

08.09.2021 21:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Slovenija   Evropska unija   gospodarska rast   BDP   Estonija   javni sektor   zadolževanje

Foto: Mediaspeed

Letošnja rast BDP glede na zadnje "normalno" leto (2019) je vsekakor ugodna, Slovenija je glede na druge države EU skoraj za največji odstotek presegla predkrizno raven. Vseeno pa ne smemo spregledati, da je ta rast v veliki meri posledica visoke rasti plač v javnem sektorju.

Bruto domači produkt Slovenije je bil realno tako v drugem kvartalu letošnjega leta 3,5 % višji od BDP v istem obdobju leta 2019, upoštevaje celotno prvo polletje pa je višji za 2,0 %. To so vsekakor razveseljivi podatki, saj kažejo, da smo letos dejansko že presegli predkrizno raven s stališča ustvarjanja nove vrednosti v družbi. V primerjavi s prejšnjo krizo so ta gibanja pomembno drugačna, saj je takrat trajalo kar deset let, da smo ujeli rezultate iz leta 2008, tokrat pa je izpadlo samo eno leto.

 

Že takoj na začetku je seveda potrebno poudariti, da gre pretežni del zaslug za tako hitro vrnitev na nekdanjo raven pomembno spremenjeni mednarodni in tudi domači ekonomski politiki. Ta je z visoko finančno podporo (fiskalno in monetarno) omogočila, da tokrat ni prišlo do upada dohodkov prebivalstva. Države so vložile vse napore (beri: sposojena sredstva) v pospešitev gospodarske aktivnosti. Pred desetimi leti s(m)o namreč rešitev videli predvsem v "zategovanju pasu" (beri: varčevanju), kar se je kasneje izkazalo, da takšna politika vodi bolj v zategovanju vratu ...

 

 

Druga najvišja rast v EU

 

Omenjena 3,5-odstotna gospodarska rast v Sloveniji glede na leto 2019 je tudi skoraj najvišja v Evropski uniji, saj je le še Estonija dosegla višji dvoletni odstotek [1], celotna EU pa je še vedno pod nivojem leta 2019 (2,6 % v prvem polletju). Nemčija je bila npr. v prvi polovici leta še vedno 3,7 % pod rezultati istega obdobja 2019 (samo v drugem kvartalu 2,6 % izpod), Španija celo 7,1 % nižje. Španci so sicer v drugem kvartalu dosegli najvišjo rast v EU (19,9 %), a so imeli lani 21,6 % upad. Navedeni podatki se nanašajo na originalne podatke o gibanju BDP. Izračun, prilagojen na sezono in koledar, pa kaže za Slovenjo nekoliko nižjo kvartalno rast (2,5 %). To pomeni, da smo sicer v drugem kvartalu ustvarili 3,5 % večji BDP kot v 2019Q2, vendar z nekaj več delovnimi dnevi (urami). Toda ker se dolgoročno spremljajo samo originalni podatki brez prilagoditve za število delovnih dni, je podatek o kvartalni 3,5-odstotni rasti verjetno bolj relevanten.

 

Seveda pa imajo ti, vsekakor ugodni podatki za Slovenijo veliko ozadja, ki je verjetno prav tako zanimivo za razumevanje letošnjih gospodarskih uspehov. Pri tem bi se tudi pri vseh nadaljnjih primerjavah osredotočil predvsem na primerjavo z letom 2019, ker le to pokaže realno vrednost gospodarskih podatkov letošnjega leta.

 

Rast BDP običajno spremljamo po izdatkovni metodi, torej preko katere vrste potrošnje je bila dosežena. V medijih se je predvsem izpostavljalo, da letošnja rast temelji na povečani potrošnji gospodinjstev ter tudi izvoza, kar sicer drži, če gledamo samo primerjavo na lansko leto. Če pa pogledamo dvoletno rast, pa vidimo, da so tako potrošnja prebivalstva kot tudi investicije in izvoz v prvem polletju letos približno enaki kot pred dvema letoma. BDP torej iz tega naslova niti ne beleži kake realne rasti na leto 2019 - čeprav je že dosežek, da smo dosegli leto 2019. Večina omenjene 3,5-odstotne rasti v drugem kvartalu (oziroma 2 % v polletju) glede na leto 2019 izhaja pravzaprav iz povečanja zalog. Visoko rast smo torej izkazali zaradi dodatne proizvodnje "na zalogo", kar je sicer značilno za obdobja rasti (v kriznih obdobjih imamo obratno situacijo, ko je upad praviloma še večji, ker se porabijo zaloge).

 

 

Rast na račun plač v javnem sektorju

 

Bolj zanimivi pa so podatki, če to rast pogledamo po vrstah dejavnosti, v katerih smo jo ustvarili. Večina rasti namreč izhaja iz povečanja dodane vrednosti v javnem sektorju. Dodano vrednost v javnem sektorju sestavljajo predvsem plače in ker so te v prvem polletju glede na leto 2019 porasle kar za četrtino, se je tudi celotni BDP povečal za omenjenih 2 % (oziroma 3,5 % v drugem polletju). Obseg dodane vrednosti v gospodarstvu je bil torej približno enak kot v letu 2019 (pa še to zaradi povečanja zalog kot opisano v prejšnjem odstavku), podatek o rasti skupnega BDP pa pravzaprav temelji na visoki rasti plač v javnem sektorju. Vse to sicer relativizira doseženo gospodarsko uspešnost, a tudi v drugih državah rast BDP v veliki meri temelji na državni pomoči in zato so naši dosežki vseeno primerjalno boljši.

 

Poglejmo pa še nekoliko podrobneje, na čem temelji ta "ničelna" rast BDP v gospodarskem sektorju. Tu namreč pričakovano beležimo najvišjo rast v predelovalnih dejavnosti, ki v celotnem gospodarskem sektorju predstavlja približno tretjino. Obseg dodane vrednosti v industriji (v širšem smislu) se je letošnjem prvem polletju povečal kar za 5,4 % glede na leto 2019, kar kaže na močno okrevanje. Lahko ocenimo, da industrija zastoja sploh več ne čuti in raste, kot da ga ni bilo (seveda kot celota, ker so seveda tudi industrijske panoge, ker so posledice epidemije bolj prisotne).

 

 

"Povečanje plač v javnem sektorju se je seveda odrazilo tudi v visokem proračunskem primanjkljaju (zadolževanju) države."

 

 

Vse ostalo gospodarstvo - označimo ga kot storitveni del - je še vedno pod nivojem leta 2019 (3 % nižji BDP v prvem polletju glede na isto obdobje leta 2019). A tudi tu so seveda razlike - večina izpada izhaja iz dejavnosti z oznako GHI (trgovina, promet in gostinstvo), medtem ko pri ostalih storitvenih dejavnostih beležimo prav tako večinoma manjši porast (finančne, zavarovalniške, informacijske, komunikacije dejavnosti, gradbeništvo...).

 

Če torej povzamemo: letošnji realni porast BDP glede na zadnje "normalno" leto (2019) je vsekakor ugoden in naša država je glede na druge države EU skoraj za največji odstotek presegla predkrizno raven. Ob tem pa vseeno ne smemo spregledati, da je ta rast v veliki meri posledica visoke rasti plač v javnem sektorju, na drugi strani pa tudi povečanja zalog v predelovalnih dejavnostih, kar se pač upošteva kot dodatno ustvarjen BDP. Povečanje plač v javnem sektorju se je seveda na drugi strani odrazilo tudi v visokem proračunskem primanjkljaju (zadolževanju) države, isti razlog pa je vplival tudi na visoko potrošnjo gospodinjstev in povečano gospodarsko aktivnost. Tudi porast teh dveh segmentov povečanega BDP torej temelji za državni pomoči - na subvenciji stroškov v gospodarstvu ter na transferjih prebivalstvu.

 

 

Državne subvencije so boljše od varčevanja

 

Politika državne pomoči in izplačil je bila sicer upravičena, saj bi se brez tega soočili s podobnim nadaljevanjem upadanja gospodarske aktivnosti kot v prejšnji krizi. Temu smo se tokrat izognili zaradi spremenjenih monetarnih in fiskalnih politik na nivoju celotne EU (in razvitejšega dela sveta) in posledično tudi v Sloveniji. K sreči smo prišli do spoznanja, da politika varčevanja, kar je bil moto prejšnjega reševanja krize, ni bila uspešna. Seveda je takšna politika povečala javni dolg, a to se je dogajalo tudi prejšnjič. Po letu 2008 smo proračunske izdatke sicer znižali (ZUJF), a se je posledično nižja potrošnja in gospodarska aktivnost odrazila tudi v nižjih prilivih - tokrat pa je zaradi ustreznejših fiskalnih politik učinek obraten. Dodatni prispevek je dala tudi monetarna politika, da povečanje dolga k sreči ni tako obremenjujoče kot v letih po 2008.

 

 

"K sreči smo prišli do spoznanja, da politika varčevanja, kar je bil moto prejšnjega reševanja krize, ni bila uspešna."

 

 

Do tu so razmere kar nekako logične in tudi pričakovane. Vseeno pa preseneča letošnje visoko povečanje proračunskega primanjkljaja. Do julija ga je že za 2,2 milijardi evrov in to ob celo višji gospodarski rasti kot v letu 2019 (takrat je bil do julija proračun "na ničli", celotno leto pa smo zaključili z 225 milijonov evrov plusa). Visok minus izhaja predvsem iz povečanih izdatkov države za plače, pokojnine in transferje, kar se je sicer posledično odrazilo tudi  v višjih prihodkih proračuna (skoraj 7 % na leto 2019), a so izdatki močno presegli to povečanje prilivov. Če je torej prišlo do večjih sprememb na omenjenih "rednih" prihodkih / izdatkih proračuna, pa se v dveh letih na žalost še ni nič spremenilo na črpanju EU sredstev in s tem povezanih investicijah. Kljub zaključevanju prejšnje finančne perspektive smo tudi do julija letos (in lani) počrpali podoben obseg sredstev EU kot v 2019 in tudi podobno investirali. Lahko bi ocenili, da smo tudi kar malo zaspali in zanemarili koriščenje nepovratnih sredstev (upajmo, da bo v bodoče boljše).

 

Pomemben del k rasti BDP je prispevala rast plač v javnem sektorju. Po podatkih nacionalnih računov so se izdatki za plače v javnem sektorju povečali za 22 % (v dveh letih - kot velja za vse indekse v tekstu) in ta visoka rast je tudi prispevala večino porasta BDP tako v drugem kvartalu kot v prvi polovici letošnjega leta glede na 2019. To se tudi približno ujema s podatki o povprečni rasti plač v javnem sektorju, ki so v letošnjem polletju glede na 2019 porasle za 26 %, od tega v zdravstvu kar 43 % (iz 2.200 na 3.200 eur bruto mesečno), v izobraževanju 19 %, v javni upravi 22 % (od tega vojska in policija 32 %).

 

Spremembe povprečnih plač v javnem sektorju so bile torej res visoke, medtem ko je bil v zasebnem sektorju v dveh letih porast okoli 10 % (po 5 % vsako leto). [2] Povprečna plača vseh zaposlenih pri pravnih osebah v Sloveniji je bila tako v prvem polletju 2021 za 14,6 % višja glede na 2019. Glede na obremenitve, posebno zdravstvenih delavcev, niti ni zadržkov do višje rasti v teh dejavnostih - bolj presenečajo informacije, kako naj bi npr. medicinske sestre in pomožno osebje še vedno prejemali minimalne plače in odhajali iz te dejavnosti. Vsekakor bi bila dobrodošla podrobnejša analiza, kam se je vsa ta močno povečana masa za plače odlila; kako so se povečevale povprečne plače in izdatki za plače po posameznih delovnih mestih, da je bil na koncu rezultat skoraj polovično povečanje plač v dveh letih. Ob teh številkah zaposleni v zasebnem sektorju težje razumejo vsakodnevne informacije o nizkih plačah v zdravstvu. Povprečna bruto plača v zasebnem sektorju se je denimo povečala iz 1.650 evrov (prvo polletje 2019) na 1.920 evrov letošnje polletje, v sektorju gostinstva npr. iz 1.200 na 1.250 evrov.

 

 

"Uspeli smo že preseči predkrizno raven in kot kaže, bodo do konca leta indeksi še nekaj višji. A dejstvo je, da vsa rast temelji na dodatnem zadolževanju in proračunskem primanjkljaju."

 

 

Še bolj preseneča podatek o odlivih za plače v proračunu oziroma v celotnih javnih financah. Vse javne blagajne (proračun, ZPIZ, ZZZS in občine) so namreč v letošnji prvi polovici leta namenile za plače kar 38 % več kot v enakem obdobju leta 2019. Torej še za dobrih deset odstotnih točk, kot izhaja iz gibanja povprečnih plač v javnem sektorju. To pomeni, da omenjene rasti povprečnih plač ne zajemajo vseh izplačil zaposlenim in da so bili dejanski povprečni prejemki še višji. Koliko in v kateri dejavnosti se iz bilanc javnih financ niti ne vidi. Je pa zanimivo, da je Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) za plače v dveh letih namenil le deset odstotkov več, vsa ostala izplačila pa so šla neposredno iz proračuna, mimo blagajne ZZZS. Ker so na zdravstveni blagajni zaradi visokih plač predvsem javnega sektorja visoki tudi prilivi iz prispevkov (blizu 14 %), je v tej blagajni konec julija kar 180 milijonov evrov presežka. Na drugi strani pa je proračun namenil v javne zavode kar preko 50 % več sredstev za izplačilo plač in izkazal tak minus. Vse to kaže tudi na precejšnjo nepreglednost izplačil prejemkov v javnem sektorju ter tudi porušenje razmerij med javnimi blagajnami.

 

 

Dodatno zadolževanje in proračunski primanjkljaj 

 

Dvoletna gospodarska rast (2 % v prvem polletju glede na 2019 oziroma 3,5 % v drugem kvartalu) je bila torej nedvomno v Sloveniji zelo visoka glede na razmere in tudi glede na dosežke drugih držav. Uspeli smo že preseči predkrizno raven in kot kaže bodo do konca leta indeksi še nekaj višji. Na začetku teksta je podrobneje prikazano, kateri dejavniki in katera potrošnja / proizvodnja je največ prispevala k tej visoki rasti. A najbolj ključen podatek je vseeno v tem, da vsa rast temelji na dodatnem zadolževanju in proračunskem primanjkljaju. Država je najela denar, ga izplačala podjetjem in predvsem prebivalcem, le-ti pa so s povečano potrošnjo in že samimi višjimi plačami ustvarili tudi višji bruto domači proizvod kot v letu 2019. Ob teh podatkih nas lahko skrbi, da je država kljub visoki gospodarski rasti ustvarila tako velik proračunski primanjkljaj - lahko pa naredimo tudi zaključek, da je ta visoka rast predvsem posledica zadolževanja in da bi bili brez tega rezultati zelo slabi. [3]

 

 

"Visoka rast je predvsem posledica zadolževanja in da bi bili brez tega rezultati zelo slabi. Lahko bi prišlo celo do kolapsa."

 

 

Vsekakor je bila politika zadolževanja in pomoči upravičena in tudi nujna, saj bi sicer prišlo do še večje krize kot leta 2008, dobesedno do kolapsa. Takšno fiskalno politiko je dodatno omogočila tudi spremenjena monetarna politika in izkoristile so jo vse države v EU. Vseeno pa izjemno visoka - in tudi nepregledna - izplačila v javnem sektorju ter obseg vseh drugih državnih pomoči kažejo na velika tveganja in težave, s katerimi se bodo naše javne finance soočale v naslednjih letih. Kljub uspešnim izvoznim rezultatom, ko je prodaja na tuje že presegla dosežke leta 2019 (seveda tudi zaradi podobne državne pomoči v drugih državah) ter visoki domači potrošnji, proračun izkazuje do julija preko 2 milijardi evrov minusa predvsem zaradi visokih izplačil plač, pokojnin ter drugih pomoči. Vemo namreč, da je vračanje na prejšnje nivoje izplačil zelo težko, na drugi strani pa nam tudi ugodni proračunski prihodki tega ne pokrivajo. Ob tem pa so na mizi še predlogi, kako bi davčne obremenitve dodatno znižali in proračunske prihodke znižali še za kako milijardo evrov, kar se preprosto ne bo izšlo.

 

Kljub sicer zahtevnim razmeram je bil položaj finančnega ministra zadnje leto in pol na nek način najmanj obremenjujoč (imel je vedno popolnoma odprto blagajno za kakršnokoli višino izdatkov in primanjkljajev). Omenjene številke pa kažejo, da bo ponovna konsolidacija javnih financ v bodoče izjemno zahtevna. Razen - če se sprijaznimo s kako milijardo, dve ali tudi več evrov letnega primanjkljaja. In dodatnega zadolževanja ...

 

________________

[1] Na Irskem je bil sicer odstotek rasti še bistveno višji, 20,8 %, a njihov BDP je specifičen zaradi zajemanja raznih drugih dohodkov. Zaradi tega je tudi delež za plačila za zaposlene v BDP na Irskem pod 30 %, pri nas ali tudi npr. v Nemčiji pa okoli polovico. Če pogledamo nominalni porast samo dohodkov zaposlenih v BDP, so ti na Irskem v letošnjem prvem polletju porasli le za 4 %, pri nas pa za 10 %, kar vseeno kaže na našo višjo rast realnega BDP.

 

[2] Za podoben odstotek so v dveh letih porasle tudi povprečne pokojnine (skupaj za 10 %, po 5 % letos in lani). Ker je bilo tudi malenkost več upokojencev (0,7 % v dveh letih) ter so bili izplačani covid dodatki, so se skupni izdatki za pokojnine v dveh letih povečali za 13,6 %, podobno kot so višji tudi prispevki za pokojninsko zavarovanje.

 

[3] Če bi pogledali z nominalnimi zneski (kot so tudi podatki o rasti plač in gibanju proračuna), je BDP v drugem polletju glede na 2019 sicer porastel celo za 6,1 %, ali drugače, ustvarjeno je bilo 1,4 milijarde evrov dodatnega BDP - a zato je država samo letos "pridelala" 2,2 milijardi evrov primanjkljaja ter posledično povečanega dolga.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Intelektualci predlagajo "zavezništvo za politično sredino", ki bi podrlo aktualne zidove izključevanja
24
11.11.2021 22:38
Matej Avbelj, Peter Jambrek, Ernest Petrič, Janez Podobnik, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk, Marko Voljč in Tomaž ... Več.
Piše: Uredništvo
Vili Kovačič: "Zahtevamo javnost sojenja, javnost dohodkov in odpravo neznanja tistih, ki nam sodijo v imenu ljudstva!"
14
07.11.2021 21:15
Pobuda štirih civilnodružbenih skupin je zaradi kroničnega nezaupanja in izjemno nizkega ugleda slovenskega sodstva dobronamerna ... Več.
Piše: Uredništvo
Hrvaški Bleiburg: Disgenetični učinki komunističnega terorja na genski zapis populacije žrtev
16
29.10.2021 21:00
Komunistični genocidi so neposredno vplivali na upad kulturne in gospodarske rasti narodov vzhodne Evrope, ker je bilo veliko ... Več.
Piše: Tom Sunić
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
8
26.09.2021 23:00
Italijansko podjetje Alpi Aviation iz Furlanije-Julijske krajine, ki proizvaja drone, lahka in ultralahka letala, je kljub ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
6
24.09.2021 22:30
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
6
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
Milan Krek
Ogledov: 1.917
02/
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
Ivan Simič
Ogledov: 1.698
03/
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.509
04/
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
Miha Burger
Ogledov: 1.588
05/
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.306
06/
Cene stanovanj letijo v nebo, vendar je za prihodnje leto moč pričakovati stabilnost cen novih nepremičnin
Lucija Mulej
Ogledov: 1.027
07/
Državni zbor je v zadnjem mandatu postal popolni talec ideološko razklane slovenske politike
Lucija Mulej
Ogledov: 1.452
08/
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
Valerio Fabbri
Ogledov: 768
09/
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
Simona Rebolj
Ogledov: 767
10/
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
Milan Krek
Ogledov: 558