Komentar

Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje

V množici analiz, študij in razmišljanj o obdobju po 11. septembru 2001 pogrešam eno samo, preprosto ugotovitev: da danes živimo manj svobodnem svetu, kot smo pred dvajsetimi leti, in da po vsej verjetnosti bolje ne bo nikoli. Trendi gredo namreč v glavnem samo še navzdol, našo usodo pa je dokončno zapečatila pandemija Covid-19, ki nam je vsaj za nekaj let omejila tudi svobodo gibanja in nam odvzela občutek, da sami odločamo o sebi.

10.09.2021 22:50
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   ZDA   11. september   New York   terorizem   Al Kajda   Savdska Arabija   CIA   Joe Biden   George W. Bush   Afganistan   Evropa

Foto: arhiv portal+

Tako zelo razdeljene, kot so Združene države Amerike danes, niso bile že poldrugo stoletje.

Danes, dvajset let kasneje, o napadih, ki so se zgodili 11. septembra 2001, malo po 15. uri po srednjeevropskem času, vemo približno toliko, kot smo izvedeli v dnevih po 11. septembru. Morda bo odločitev ameriškega predsednika, da odvzame oznako zaupno dokumentom FBI v zvezi s tem dogodkom, razkrila kaj novega, čeprav je to bolj malo verjetno. V luči aktualnih dogodkov, zlasti ne več tako rožnatih odnosov med ZDA in Savdsko Arabijo, je povsem možno, da bomo naposled le izvedeli, da to, da je bila velika večina napadalcev savdskih državljanov, ni bilo povsem naključno, in da je bil med organizatorji napadov tudi visok funkcionar savdske tajne službe. Konec koncev Al Kajde brez bogataške savdske družine bin Laden nikoli ne bi bilo, povezav med afganistanskimi mudžahedini, iz katerih se je sredi devetdesetih rodila Al Kajda, in ameriško Centralno obveščevalno agencijo (CIA) pa tudi ni mogoče prikriti.

 

Vendar niti razkritje vseh doslej tajnih dokumentov v zvezi z 11. septembrom ne bo spremenilo dejstva, da veliko ljudi še vedno ne verjame uradnim razlagam. Ne gre zgolj za teorije zarote, ki so jih z argumenti in znanstvenimi dokazi doslej večinoma uspešno ovrgli. Nekatere obveščevalne službe so namreč slutile, da se pripravlja teroristični napad velikih razsežnosti. Poleg tega je bil newyorški WTC v začetku devetdesetih že enkrat tarča teroristov, vendar se je vse skupaj končalo z manjšo eksplozijo in požarom v podzemnih garažah.

 

 

11. september 2001 je bil prvovrsten medijski dogodek, ki so ga prenašali v živo.

 

 

Če so službe, zadolžene za varnosti države, tudi tokrat zamočile, bodo morali Američani enkrat ta del svojega (para)državnega sistema enostavno demontirati in postaviti na novo, kajti CIA je že več kot sedemdeset let, sploh pa po atentatu na Johna F. Kennedyja, bolj kot rešitev del problema. Donald Trump, ki je bil tujek in motnja v delovanju demokratske in republikanske politične elite, je sicer grozil, da se bo lotil tudi tega "močvirja", vendar je bilo vse, kar se je zgodilo, to, da so mu fantje, s katerimi ni šale, vrnili udarec z umazano zgodbo o domnevnem ruskem vmešavanju v ameriške volitve. Oliver Stone lahko posname še deset filmov o svinjarijah, ki jih je zagrešila CIA, pa se ne bo zgodilo nič ...

 

... čeprav se je v zadnjih dvajsetih letih v Ameriki pravzaprav zgodilo veliko. Morda je k temu veliko pripomogel ravno 11. september, ko so Savdijci s štirimi ugrabljenimi potniškimi letali podrli Dvojčka in poškodovali Pentagon, medtem ko četrto letalo (United Airlines, let 93) ni prispelo do tarče (Kongres), saj so potniki uspeli vdreti v pilotsko kabino, kjer so bili ugrabitelji, vendar so slednji strmoglavili letalo, ki je s hitrostjo 990 km/h treščilo na zemljo v Pensilvaniji, kakšnih 200 kilometrov pred ciljem.

 

Ameriški Kongres so, če smo lahko malce cinični, skoraj "zavzeli" šele Trumpovi privrženci slabih dvajset let kasneje, januarja 2021, ko so želeli preprečiti inavguracijo Josepha Bidena kot Trumpovega naslednika. Naslednika, ki mu skoraj polovica Amerike še vedno odreka legitimnost. Ko rečem polovica, mislim na ocene in mnenja, ki nimajo zveze z ameriškimi mainstream mediji, o katerih imajo vsi Američani, s katerimi sem v zadnjih dveh letih govoril, izrazito negativno mnenje. Ker so jih, nekdanji svetilniki medijske svobode, vsi po vrsti razočarali. Pustili na cedilu. Ker so se vsi po vrsti prodali bodisi kapitalu bodisi politični eliti. Tako nizkega ugleda ameriški mainstream mediji niso imeli še nikoli v zgodovini. Vprašanje je, če si bodo sploh še kdaj opomogli. Kajti kredibilnost ustvarjaš leta in leta, izgubiš pa jo v trenutku.

 

Resnica, ki jo človek začuti šele v živo in ob stiku z Američani, v trenutku razblini mit o "deželi svobodnih", kjer so volitve "praznik demokracije". Tako zelo razdeljene, kot so Združene države Amerike danes, niso bile že poldrugo stoletje. Ironija zgodovine pa je v tem, da se "latentna državljanska vojna" med Američani krepi dve desetletji po tem, ko so jih teroristični napadi povezali skoraj tako močno kot japonski napad na Pearl Harbour decembra 1941. Republikanski predsednik George W. Bush, ki je po zaslugi 11. septembra in t.i. vojne proti terorizmu v Beli hiši ostal dva mandata, je v dneh in tednih po 11. septembru užival tolikšnjo podporo ameriške javnosti, o kateri lahko Joe Biden samo sanja - in to do konca svojega prvega mandata, če ga bo dočakal. A tudi če ga bo, drugega ne bo dobil. Jeza, razočaranje in upor proti wahingtonskim elitam, ki jih ta demokratski predsednik pooseblja, so prehudi, da bi senilni starček s svojevrstnim smislom za humor, lahko doživel reelekcijo.

 

 

Iz "napadene Amerike" do "vojne proti terorizmu" je bila kratka pot.

 

 

Sramotni pobeg iz Kabula, ki je repriza "zmage v Vietnamu" in panične evakuacije iz ambasade v Saigonu, je ameriško družbo le še dodatno razvnel. Čemu smo zmetali stotine milijard dolarjev v Afganistan, če smo oblast predali banditskim talibanom, se sprašujejo ameriški davkoplačevalci. Saj bi se kaj podobnega lahko vprašali tudi slovenski, vendar so številke neprimerljive, pa tudi "davkoplačevalska zavest" Slovencev je bolj kot ne na psu. Ljudem pri nas enostavno še vedno ni jasno, da so oni tisti, ki financirajo to državo. Tudi vsako podarjeno puško, ki je ostala v Afganistanu, so kupili slovenski davkoplačevalci ...

 

Američani lahko dvajset let po 11. septembru ugotovijo, da sta jih obe politični eliti, najprej republikanska, potem pa še demokratska, vlekli za nos vsa ta dolga leta. "Vojna proti terorizmu", ki so si jo izmislili Bushevi neokonservativni republikanci in v sodelovanju z britanskim premierjem Blairom uspešno nalagali Združene narode in s tem ves svet, je na koncu pripeljala do začetka domino efekta na Bližnjem vzhodu (Irak) in še ene dolge in izgubljene vojne v Afganistanu. Tisoči milijard dolarjev so šli za to, večji del se je vrnil v orožarsko  industrijo in energetiko. Najbrž ni naključje, da so demokrati le nadaljevali začete "projekte" in do konca razsuli Bližnji vzhod; po Iraku so se spravili na Libijo in Sirijo.

 

Vmes smo ceno za "vojno proti terorizmu" drago plačevali tudi Evropejci. Serija terorističnih napadov (Madrid, London, Berlin, Nica, Pariz, Dunaj ...) je bila izključna in neposredna posledica islamističnega radikalizma, ki ga brez ameriškega rovarjenja po Bližnjem vzhodu ne bi bilo oziroma si ne bi za svojo tarčo izbral Evrope. Tako pa je Evropa - pravzaprav Evropska unija - postala nekakšen sostorilec pri ameriških vojnah proti pravim in namišljenim teroristom.

 

V teh dvajsetih letih so nam v imenu varnosti postopoma začeli zmanjševati osebnostne pravice; prepričali so nas, da je pravica do zasebnosti relativna in da se ji moramo odpovedati v korist "višjih interesov". Države so po zaslugi latentne teroristične grožnje spreminjale kazensko zakonodajo in zaostrovale kazenske postopke. Prvič po 2. svetovni vojni so Američani vzpostavili zaporniško taborišče za ljudi, osumljene terorizma ali vsaj sodelovanja s teroristi. V oporišču Guantanamo, na Kubi. Na ameriških tleh si ga niso upali, saj bi Vrhovno sodišče hitro ugotovilo, da gre za nezakonito pridržane osebe, ki so jim kršene temeljne človekove in procesne pravice.

 

 

Talibansko norčevanje iz ameriških simbolov, med katerimi je tudi dvig zastave na Iwo Jimi.

 

 

Toda dvajset let preganjanja teroristov po svetu se je na koncu sprevrglo v ponižanje. Iz Afganstana so se Združene države pobrale le za malenkost manj neslavno kot v sedemdesetih iz Saigona. Talibani so si privoščili fotomontažo z znamenito fotografijo iz Iwo Jime - kjer vojaki namesto ameriške zastave na drogu k višku dvigujejo talibansko zastavo. Za Američane je to približno tako huda žalitev, kot da bi Slovencem nekdo zažgal Aljažev stolp na Triglavu.

 

Kakorkoli obračamo, Združene države Amerike so v zadnjih dvajsetih letih postale uroboros. Z namišljeno vojno proti terorizmu so proti sebi (in celotnemu zahodnemu svetu, vključno z Evropsko unijo) obrnile velik del muslimanskega sveta. Zaradi notranjepolitičnih spletkarjenj sta obe dominantni politični eliti, republikanci in demokrati, uspeli zlorabiti takorekoč ves medijski trg, republikancem se je zgodil fenomen Donald Trump, ki ga še ni konec in lahko tudi uniči stranko. Demokrati so se populističnemu voditelju, ki bi zrasel iz njihove sredine in se dvignil nad stranko, za zdaj uspeli izogniti, vendar plačujejo visoko ceno popuščanju progresivnemu, skrajno levemu krilu, še bolj tvegane so igrice z odškodninami za suženjsko delo in molk ob skrb vzbujajočih anomalijah v ameriški družbi. Ne gre le za BLM histerijo, ki je presegla razumne meje, pač pa tudi revizionizem, ki utegne na koncu pripeljati celo do tega, da bodo iz Spomenika Abrahamu Lincolnu (Lincoln Memorial) odnesli Lincolna, ker je bil belec, na njegovo mesto pa postavili Georgea Floyda ...

 

Resda so to za zdaj notranjepolitične travme Združenih držav, vendar Evropa nikoli ni bila daleč stran. In metuljev učinek se je v čezatlantskih odnosih pojavil že večkrat, vedno v škodo Evropejcev. A če se vrnem k današnji obletnici -  v množici analiz, študij in razmišljanj o obdobju po 11. septembru 2001 pogrešam eno samo, preprosto ugotovitev: da danes živimo neprimerno manj svobodno, kot smo pred dvajsetimi leti, in da po vsej verjetnosti bolje ne bo nikoli. V zadnjih dvajsetih letih gredo trendi v glavnem samo še navzdol, našo usodo pa je dokončno zapečatila pandemija, ki nam je vsaj za nekaj let občutno omejila tudi svobodo gibanja. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Glasgow 2021: Klimatske spremembe so največja grožnja za človeštvo! Čakajo nas selitve narodov, konflikti in vojne za vodo!
1
25.10.2021 21:00
1. novembra se bo v Glasgowu, škotski prestolnci, začel nov t.i. podnebni vrh, na katerem naj bi svetovni voditelji v dveh ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
14
24.10.2021 22:00
Verjetno v državi ni nikogar, ki ne bi slišal posnetka o glupih davkih. Nemudoma je postal viralen. Po drugi strani pa je bolj ... Več.
Piše: Ana Jud
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
23
24.10.2021 12:50
Vemo, da lažejo. Oni vedo, da lažejo. Oni vedo, da vemo, da lažejo. Mi vemo, da oni vedo, da mi vemo, da oni lažejo. Pa še ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Poteka totalna vojna za dominacijo nad interpretacijo zgodovine
7
23.10.2021 22:56
Ali ste opazili, ko je na oblasti desna falanga, imajo ideologi okrog sebe razporejene korumpirane zgodovinarje, ki nam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
10
21.10.2021 20:51
Ko veliki udarijo po majhnosti, ko zavezniki snamejo ovčjo, si nadenejo volčjo kožo ... se spomnimo drugi drugih. Si skačemo v ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
22
20.10.2021 22:45
Zakaj pri nas ne zmoremo dovolj moči, da bi se povezali in prenehali nagajati drug drugemu? Zakaj ne bi strnili vrste okoli boja ... Več.
Piše: Milan Krek
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
18
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
13
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 3.589
02/
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.619
03/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.357
04/
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
Milan Krek
Ogledov: 1.711
05/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.367
06/
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
Ana Jud
Ogledov: 1.082
07/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 1.138
08/
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.086
09/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.615
10/
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
Bine Kordež
Ogledov: 905