Komentar

"Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno."

Glede na vse pretrese, ki smo jih doživeli v preteklem letu in pol, je postalo jasno, da človeštvu zmanjkuje časa pri reorganizaciji družbe tako na globalni kot lokalni ravni; samo pomislimo na fenomen zaprtih in neprehodnih komun. Digitalni inteligenti, ki konceptualizirajo Ars Electronico, menijo, da je prišel čas za "nov družbeni dogovor", da je potrebno artikulirati odgovor na vprašanje, kaj naj bi bil - digitalni humanizem. Po digitalni revoluciji je sredi virusne resničnosti nastopil čas za reformiranje sveta. Na kakšnih osnovah in na kakšen način, lahko odgovori po mojem predvsem Ars Electronica, ki združuje umetnost, znanost, tehnologijo in družbo. 

11.09.2021 23:33
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ars Electronica   Ljubljana   Sankt Peterburg   Kepplerjevi vrtovi   Luka Frelih   Miha Turšič   Zlata Nika   Špela Petrič  

Le na inovativen način se lahko soočimo s krizno nervozo sveta.

Ars Electronica prek terenskega testa lahko prevede ogromno znanja in izkušenj v družbene strukture. Digitalni svet in digitalna umetnost imata velik potencial. Omogočata, da se digitalno postavi v središče planetarnega delovanja, usklajeno z etičnimi načeli. Res je, smo v testnem obdobju XXI. stoletja. Sam bi spremenil iz New digital deal v New digital i-deal!

 

Ars Electronica je med vsemi svetovnimi manifestacijami - ne le umetniškimi - postala najbolj pričakovan dogodek na svetu. V svojem bistvu je ena redkih, ki bi lahko poznala odgovore, ki jih od nas terja čas pandemije. Medicina in farmacija sta le delen odgovor. Po lanskoletni hibridni Ars Electronici št. I. je nastopilo leto Ars Electronice št. II., z razširjeno organizacijsko artikulacijo. V drugi krizni festivalski izdaji nadaljujejo s hibridno metodo, s Kepllerjevimi vrtovi (vozlišči) po vsem svetu, od Ljubljane do Sankt Peterburga, Amsterdama, New Yorka in Hong Konga. Letos je šestinosemdeset digitalnih vrtov (vozlišč), ki zastopajo različne misije. Ljubljanski "konS" se je odgovorno vključil s kritičnim premislekom o uporabi visoke tehnologije. S premisleki o uvajanju etičnih ideacij in načel pri inovaciji. V "konS" artikulaciji so sodelovali Luka Frelih iz Ljudmile / konS, Veronika Liebl iz Ars Electronice in Miha Turšič iz Waaga/ NL. Moderator pa je bil Jurij Krpan, Kersnikova, konS /SI. 

 

Le na inovativen način se lahko soočimo s krizno nervozo sveta. Povejmo to, kar že dolgo vemo: tehnologija ni nikoli nevtralna! Je fluidna struktura, ki močno krepi zavest o svetu in manifestira metafizično. Ravno zaradi slednjega je logično, da se povezuje z umetnostjo. 

 

V času, ko po kriznih dneh (želim si, da je to res) umirjamo naša vsakdanja življenja, ni nobene potrebe, da ga tudi poneumljamo. Nekdo se je te dni izvrstno, sofistično izrazil: Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno. Zato je logično, da se ponovno vprašamo, kaj sploh pomeni digitalno? Potrebno je izoblikovati nov družbeno-digitalen dogovor za navdih in upanje. Vem, da se bere patetično. Kako naj se bere drugače, saj živimo v krizi. Upam le, da ne v apokalipsi.

 

Digresija: Dobitnica Zlate Nike je umetniška skupina Forenzična arhitektura za projekt Študije oblakov, ki opozarja na okoljske zločine. Zlata Nika je dodeljena za projekt v območju umetne inteligence. Priznanje Ars Electronice je dobila dr. Špela Petrič za projek PL'AI. Projekt kaže kontinuirano raziskovanje in zanimanje Špele Petrič za rastlinski svet. Konec digresije.

 

Letošnji program Ars Electronice je tako obsežen, tako prelomen, da ga je nemogoče zaokrožiti v poročilu, kaj šele, da bi ga komentiral. Moja današnja naloga je dvojna. Prvič, da opozorim na to, kaj je v letošnji krizni ediciji drugače od lanske in drugič, da pogledam na Ars Electronico v njenem totalu, z njeno najpogostejšo umetniško obliko, z interaktivnimi instalcijami!

 

Prvič: Letos je po mojem ključnega pomena "festivalska Univerza", ki ima namen povabiti stotino slušateljev iz štiridesetih držav in z njimi premisliti metode, ne le "učenja na daljavo", temveč modelov digitalne didaktike v analognem. Sploh v času po obdobju "učenja na daljavo".

 

In zdaj velik preskok! Drugič: Interaktivna instalacija je pomemben umetniški medij, ki se je razvijal zadnjega pol stoletja, tudi na Ars Electornici, vzporedno z razvojem novih tehnologij. Pri instalacijski umetnosti gledamo preplet objektnosti v posebno izolirani sobi z namenom manifestacije umetnikove ideje. V zadnjih desetletjih pa izrazita interakativna instalacija, ki spodbuja neposredno delovanje med objektom in gledalcem. S tem, ko gledalec vstopi v prostor z razstavljenimi objekti, vzpostavi aktiven soodnos. Interakcija je komunikacija, iz katere razberemo umetnikove programirane procese. Ti nam oblikujejo pomene.

 

Rad se ponavljam: Klasična razstava zasleduje stavek - Ne dotikaj se me! Digitalna interaktivna instalacija - Dotakni se me! Interaktivna instalacija ponuja popolnoma drugačno izkušnjo od doživljanja tradicionalne slike. Oblikuje nam odgovornost, izhajajočo iz konceptualne umetnosti. V sami interaktivni instalaciji je nameščena zaključena konceptualna celota. V njej je ideja pomembnejša od same materializacije.

 

Smiselne pobude: V interaktivni instalaciji je nameščen soodnos, ki ga vpletemo že v pripravah na procesiranje umetnine. Največkrat je tako, da instalacija procesira odnose v realnem času. Oblikuje soodnose za drugačno bodočnost. Pri gledalcu, ki se nahaja znotraj umetnine, preverja njegove vizualne in intelektualne pozicije. Interaktivne instalacije so kompleksne umetnine.

 

Dober in zelo preprost primer interaktivne umetnine je premikajoč objekt v prostoru. Premika se odvisno od gledalčeve telesne pozicije. Objekt senzorno reagira na telo, s tem pa se kinetizira. V umetnini je nameščeno dvojno razumevanje:

 

a.) same objektnosti v prostoru, njene prisotnosti 

 

b.) gledalca, ki s hitrim postopkom učenja začne manipulirati z objektnostjo. Na ta način manipulira tudi z resničnostjo.

 

Tradicionalna umetnost enosmerno usmerja umetnikovo pozicijo. V interaktivni instalacijo pa prek objekta obstaja cel niz možnega, programiranega reagiranja. Zavest je tista, ki uporablja učenje in spomin za svoje orodje. Spomin in učenje sta ključnega pomena. Prek učenja in spomina rekonstruiramo pretekla stanja objekta. Teorija spomina pravi, da spomin ni le zbirka podatkov, temveč tudi reagiranj. Uporabnika (gledalca) moramo najprej naučiti razumeti programiranega niza. Šele tako lahko pride do preseganja razstavljene objektnosti. Pri tem pa gledalec maksimalistično vključi svojo zavest.

 

Z različnimi nizi-programi sproža uporabnika. Pri tem ta doživlja različna stanja in učinke. V interaktivni instalaciji je nameščena umetnikova skrita volja, ki preseneča v smeri etičnih zahtev. Vedno je interaktivna umetnina komunikacijska mašina. Zdaj pa najpomembnejše: Povratnost! Uporabnik instalacije s svojim angažmajem vključuje svojo pozicijo, ki je ključna pri oblikovanju (rezultiranju umetnine). Z instalcijsko interaktivnostjo se širi prostor razumevanja umetnosti in realnosti: Kaj je to spomin, kaj je učenje. To pa je za začetek delovanja festivalske Univerze fantastičen model in metoda. Boljše ne poznam! Usmeri nam pogled v prihodnost imaginarnega, ki nam omogoča razvoj novih svetov.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
18
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.268
02/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.676
03/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.581
04/
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
Milan Krek
Ogledov: 1.547
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.412
06/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 870
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.081
08/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 909
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 620
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.145