Komentar

"Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno."

Glede na vse pretrese, ki smo jih doživeli v preteklem letu in pol, je postalo jasno, da človeštvu zmanjkuje časa pri reorganizaciji družbe tako na globalni kot lokalni ravni; samo pomislimo na fenomen zaprtih in neprehodnih komun. Digitalni inteligenti, ki konceptualizirajo Ars Electronico, menijo, da je prišel čas za "nov družbeni dogovor", da je potrebno artikulirati odgovor na vprašanje, kaj naj bi bil - digitalni humanizem. Po digitalni revoluciji je sredi virusne resničnosti nastopil čas za reformiranje sveta. Na kakšnih osnovah in na kakšen način, lahko odgovori po mojem predvsem Ars Electronica, ki združuje umetnost, znanost, tehnologijo in družbo. 

11.09.2021 23:33
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ars Electronica   Ljubljana   Sankt Peterburg   Kepplerjevi vrtovi   Luka Frelih   Miha Turšič   Zlata Nika   Špela Petrič  

Le na inovativen način se lahko soočimo s krizno nervozo sveta.

Ars Electronica prek terenskega testa lahko prevede ogromno znanja in izkušenj v družbene strukture. Digitalni svet in digitalna umetnost imata velik potencial. Omogočata, da se digitalno postavi v središče planetarnega delovanja, usklajeno z etičnimi načeli. Res je, smo v testnem obdobju XXI. stoletja. Sam bi spremenil iz New digital deal v New digital i-deal!

 

Ars Electronica je med vsemi svetovnimi manifestacijami - ne le umetniškimi - postala najbolj pričakovan dogodek na svetu. V svojem bistvu je ena redkih, ki bi lahko poznala odgovore, ki jih od nas terja čas pandemije. Medicina in farmacija sta le delen odgovor. Po lanskoletni hibridni Ars Electronici št. I. je nastopilo leto Ars Electronice št. II., z razširjeno organizacijsko artikulacijo. V drugi krizni festivalski izdaji nadaljujejo s hibridno metodo, s Kepllerjevimi vrtovi (vozlišči) po vsem svetu, od Ljubljane do Sankt Peterburga, Amsterdama, New Yorka in Hong Konga. Letos je šestinosemdeset digitalnih vrtov (vozlišč), ki zastopajo različne misije. Ljubljanski "konS" se je odgovorno vključil s kritičnim premislekom o uporabi visoke tehnologije. S premisleki o uvajanju etičnih ideacij in načel pri inovaciji. V "konS" artikulaciji so sodelovali Luka Frelih iz Ljudmile / konS, Veronika Liebl iz Ars Electronice in Miha Turšič iz Waaga/ NL. Moderator pa je bil Jurij Krpan, Kersnikova, konS /SI. 

 

Le na inovativen način se lahko soočimo s krizno nervozo sveta. Povejmo to, kar že dolgo vemo: tehnologija ni nikoli nevtralna! Je fluidna struktura, ki močno krepi zavest o svetu in manifestira metafizično. Ravno zaradi slednjega je logično, da se povezuje z umetnostjo. 

 

V času, ko po kriznih dneh (želim si, da je to res) umirjamo naša vsakdanja življenja, ni nobene potrebe, da ga tudi poneumljamo. Nekdo se je te dni izvrstno, sofistično izrazil: Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno. Zato je logično, da se ponovno vprašamo, kaj sploh pomeni digitalno? Potrebno je izoblikovati nov družbeno-digitalen dogovor za navdih in upanje. Vem, da se bere patetično. Kako naj se bere drugače, saj živimo v krizi. Upam le, da ne v apokalipsi.

 

Digresija: Dobitnica Zlate Nike je umetniška skupina Forenzična arhitektura za projekt Študije oblakov, ki opozarja na okoljske zločine. Zlata Nika je dodeljena za projekt v območju umetne inteligence. Priznanje Ars Electronice je dobila dr. Špela Petrič za projek PL'AI. Projekt kaže kontinuirano raziskovanje in zanimanje Špele Petrič za rastlinski svet. Konec digresije.

 

Letošnji program Ars Electronice je tako obsežen, tako prelomen, da ga je nemogoče zaokrožiti v poročilu, kaj šele, da bi ga komentiral. Moja današnja naloga je dvojna. Prvič, da opozorim na to, kaj je v letošnji krizni ediciji drugače od lanske in drugič, da pogledam na Ars Electronico v njenem totalu, z njeno najpogostejšo umetniško obliko, z interaktivnimi instalcijami!

 

Prvič: Letos je po mojem ključnega pomena "festivalska Univerza", ki ima namen povabiti stotino slušateljev iz štiridesetih držav in z njimi premisliti metode, ne le "učenja na daljavo", temveč modelov digitalne didaktike v analognem. Sploh v času po obdobju "učenja na daljavo".

 

In zdaj velik preskok! Drugič: Interaktivna instalacija je pomemben umetniški medij, ki se je razvijal zadnjega pol stoletja, tudi na Ars Electornici, vzporedno z razvojem novih tehnologij. Pri instalacijski umetnosti gledamo preplet objektnosti v posebno izolirani sobi z namenom manifestacije umetnikove ideje. V zadnjih desetletjih pa izrazita interakativna instalacija, ki spodbuja neposredno delovanje med objektom in gledalcem. S tem, ko gledalec vstopi v prostor z razstavljenimi objekti, vzpostavi aktiven soodnos. Interakcija je komunikacija, iz katere razberemo umetnikove programirane procese. Ti nam oblikujejo pomene.

 

Rad se ponavljam: Klasična razstava zasleduje stavek - Ne dotikaj se me! Digitalna interaktivna instalacija - Dotakni se me! Interaktivna instalacija ponuja popolnoma drugačno izkušnjo od doživljanja tradicionalne slike. Oblikuje nam odgovornost, izhajajočo iz konceptualne umetnosti. V sami interaktivni instalaciji je nameščena zaključena konceptualna celota. V njej je ideja pomembnejša od same materializacije.

 

Smiselne pobude: V interaktivni instalaciji je nameščen soodnos, ki ga vpletemo že v pripravah na procesiranje umetnine. Največkrat je tako, da instalacija procesira odnose v realnem času. Oblikuje soodnose za drugačno bodočnost. Pri gledalcu, ki se nahaja znotraj umetnine, preverja njegove vizualne in intelektualne pozicije. Interaktivne instalacije so kompleksne umetnine.

 

Dober in zelo preprost primer interaktivne umetnine je premikajoč objekt v prostoru. Premika se odvisno od gledalčeve telesne pozicije. Objekt senzorno reagira na telo, s tem pa se kinetizira. V umetnini je nameščeno dvojno razumevanje:

 

a.) same objektnosti v prostoru, njene prisotnosti 

 

b.) gledalca, ki s hitrim postopkom učenja začne manipulirati z objektnostjo. Na ta način manipulira tudi z resničnostjo.

 

Tradicionalna umetnost enosmerno usmerja umetnikovo pozicijo. V interaktivni instalacijo pa prek objekta obstaja cel niz možnega, programiranega reagiranja. Zavest je tista, ki uporablja učenje in spomin za svoje orodje. Spomin in učenje sta ključnega pomena. Prek učenja in spomina rekonstruiramo pretekla stanja objekta. Teorija spomina pravi, da spomin ni le zbirka podatkov, temveč tudi reagiranj. Uporabnika (gledalca) moramo najprej naučiti razumeti programiranega niza. Šele tako lahko pride do preseganja razstavljene objektnosti. Pri tem pa gledalec maksimalistično vključi svojo zavest.

 

Z različnimi nizi-programi sproža uporabnika. Pri tem ta doživlja različna stanja in učinke. V interaktivni instalaciji je nameščena umetnikova skrita volja, ki preseneča v smeri etičnih zahtev. Vedno je interaktivna umetnina komunikacijska mašina. Zdaj pa najpomembnejše: Povratnost! Uporabnik instalacije s svojim angažmajem vključuje svojo pozicijo, ki je ključna pri oblikovanju (rezultiranju umetnine). Z instalcijsko interaktivnostjo se širi prostor razumevanja umetnosti in realnosti: Kaj je to spomin, kaj je učenje. To pa je za začetek delovanja festivalske Univerze fantastičen model in metoda. Boljše ne poznam! Usmeri nam pogled v prihodnost imaginarnega, ki nam omogoča razvoj novih svetov.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
1
16.09.2021 21:45
Slovenski provincializem je v zadnjih dveh dneh spet prišel do izraza. Potem ko je drhal v sredo zvečer parlament obmetavala z ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
11
15.09.2021 21:31
Slovenija je raj za anticepilce. Ljudje niti lastnih otrok nočejo dati cepiti proti hudim otroškim boleznim, kaj šele da bi se z ... Več.
Piše: Ana Jud
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
13
14.09.2021 22:59
Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec ve vse. On je prepričan, da delam slabo in da me je potrebno zamenjati. Kako se lahko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
8
13.09.2021 21:00
Spoštovani gospod profesor, ali ne bi bilo bolje, da se prej posvetujete s strokovnjaki s področja virtualnih valut in ... Več.
Piše: Ivan Simič
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
4
12.09.2021 22:00
Svetloba je v teh vročih in suhih delih arabskega sveta pridušena, prah se dviga s sapico in mističnost dni je ... Več.
Piše: Robert Klun
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
9
10.09.2021 22:50
V množici analiz, študij in razmišljanj o obdobju po 11. septembru 2001 pogrešam eno samo, preprosto ugotovitev: da danes živimo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
8
09.09.2021 20:00
Udba je kratica za službo Uprava državne bezbednosti, ki je dolga leta delovala kot jugoslovanska tajna policija. Čeprav ... Več.
Piše: Ana Jud
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
21
07.09.2021 21:00
Kljub temu, da cepljenje počasi, a vztrajno napreduje in da je danes polno cepljenih že prek milijona prebivalcev Slovenije, je ... Več.
Piše: Milan Krek
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
10
06.09.2021 21:05
Še pred kratkim sem pri tistih, ki so o meni pisali neresnice, namesto pomoči sodišča iskal napake v njihovem življenju in sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Prenova šolskega sistema je nujna, ne pa tudi zamenjava ene ideologije za drugo
11
05.09.2021 22:00
Otroci so naše največje bogastvo in čas je, da jim tudi država to prizna, dokaže in pokaže. Glede na čase in potrebe trga dela ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
Nedeljska pridiga: Kaj bi mi brez sovražnega govora
6
05.09.2021 11:00
Razmah sovražnega govora v Sloveniji je le eden izmed simptomov vsebinskega deficita. Večina ljudi je zadovoljna, da lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Prostor umetnosti ni nič drugega kot dediščina bojev za osvoboditev
2
04.09.2021 23:08
V zadnjih letih, odkar pišem umetniške refleksije, sem bil kar nekajkrat v skušnjavi, da bi napisal razdiralne kritike o lokalni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
12
03.09.2021 21:00
Opozicija njegovega veličanstva, maršala osamosvojitve, se zaman trudi. Tudi mainstream mediji po nepotrebnem zganjajo histerijo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekaj je grozno narobe s svetom, v katerem odrasli, razgledani in izobraženi ljudje postajajo teoretiki zarot
17
02.09.2021 20:00
Zadnjič sem zapisala, da bi cepljenje moralo biti obvezno, kajti edino tako bi se izognili četrtemu valu korone. Prijatelj ... Več.
Piše: Ana Jud
Aktivni državljan in večja transparentnost pri trošenju našega javnega denarja
6
01.09.2021 21:59
O Aktivnem državljanu pišem na tem portalu že od junija 2016 pa vse do danes; kako lahko njegovo sodelovanje pomaga pri ... Več.
Piše: Miha Burger
Med Saigonom in Kabulom: Ali Združene države Amerike res izgubljajo vojne?
17
30.08.2021 20:50
ZDA torej ne širijo demokracije, temveč jo zagotavljajo dozirano, na žličko, kar sicer prinaša znosnejše življenje v zrušenih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Gospod ravnatelj, živimo v 21. stoletju in ne v 18. stoletju; pridite nazaj v 21. stoletje.
14
30.08.2021 08:38
Šele pred kratkim sem končno prišel do originalnega popularnega pisma enega od slovenskih osnovnošolskih ravnateljev. V pismu v ... Več.
Piše: Milan Krek
Njegovi dve stoletji - hommage Borisu Pahorju
6
29.08.2021 11:00
Boris Pahor je zadnji ali pa vsaj eden zadnjih še živečih pričevalcev obeh svetovnih morij in treh totalitarnih režimov. Eden ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kdor ne bo mislil, bo letel ven
5
28.08.2021 22:43
Obeležujemo stoletnico rojstva Dimitrija Bašičevića Mangelosa in Josepha Beuysa. Ravno Mangelos je bil tisti, ki me je spodbudil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V Kliničnem centru že več kot sto praznih postelj, ker ni dovolj medicinskih sester, ki bi skrbele za bolnike!
17
26.08.2021 20:03
Slovenskemu zdravstvu neposredno grozi hud problem, ki lahko v kratkem času še dodatno in drastično zmanjša obseg dejavnosti. To ... Več.
Piše: Marko Noč
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
Ivan Simič
Ogledov: 2.662
02/
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
Ana Jud
Ogledov: 1.801
03/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 1.683
04/
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
Milan Krek
Ogledov: 1.847
05/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.233
06/
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
Ivan Simič
Ogledov: 1.305
07/
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.196
08/
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
Bine Kordež
Ogledov: 1.138
09/
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.429
10/
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
Robert Klun
Ogledov: 826